Povzetek<\/p>\n\n\n\n
Prevajanje standardov in izrazov\nterminolo\u0161kih glosarjev ne pomeni le dostopnost prevedenega besedila, temve\u010d\ntudi bogatitev slovenskega jezikovnega besednega zaklada z novimi izrazi in\nizpeljankami. V letih prevajanja standardov se je pokazala vrzel na podro\u010dju\ndostopnosti elektrotehni\u0161ke strokovne\nterminologije, ki bi vsebovala izraze iz standardov, pravilnikov ali splo\u0161ne\nizraze. Zato je Elektrotehni\u0161ka zveza Slovenije pripravila in javno objavila\nspletni elektrotehni\u0161ki glosar – EZS Glosar z izrazi \u2013 in teh je vedno ve\u010d – z vseh\npodro\u010dij, ki pokrivajo elektrotehni\u0161ko stroko. Ob vsakem od teh izrazov je\nsklicevanje na vir, ker ima lahko tuji izraz ve\u010d slovenskih pomenov in je za\nodlo\u010ditev o pravem prevodu potrebno poznavanje konteksta. Kjer je bilo mogo\u010de,\nso izrazom dodani \u0161e izrazi v drugih jezikih (npr. nem\u0161\u010dina, franco\u0161\u010dina,\u2026). S\ntem je omogo\u010deno bolj\u0161e razumevanje pomena dolo\u010denega izraza. Proces\nusklajevanja prevodov je nadaljnji korak, ki pripomore k temu, da bo\nuporabljeno izrazje terminolo\u0161ko ustrezno, usklajeno s stroko in se bo kot tako\nuveljavilo v slovenskem jeziku. Vsi izrazi, ki so objavljeni v EZS Glosarju, so\npregledani in usklajeni. Zato EZS Glosar kot pripomo\u010dek ne sme manjkati pri\nnikomur, ki se koli\u010dkaj ukvarja s prevajanjem elektrotehni\u0161kih strokovnih besedil v slovenski jezik. Seveda pa je lahko EZS\nGlosar tudi dobrodo\u0161la pomo\u010d pri prevajanju v tuji jezik.<\/p>\n\n\n\n
Ervin Ser\u0161en<\/p>\n\n\n\n
Neaktivnost elektrotehni\u0161ke stroke na podro\u010dju elektri\u010dnih\nin\u0161talacij<\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek<\/p>\n\n\n\n Hiter\ntehnolo\u0161ki razvoj, ki v Evropi zahteva zmanj\u0161anje izpustov CO2<\/sub> in\npove\u010danje \u0161tevila elektronskih naprav povzro\u010da ve\u010djo porabo elektri\u010dne\nenergije. Na trgu elektri\u010dne energije se pojavljajo obnovljivi viri (son\u010dne\nelektrarne) in hranilniki elektri\u010dne energije, tako lokalno in globalno, pa \u0161e\nelektromobilnost. Pojavljajo se tudi \u00bbprosumerji\u00ab (odjemalci\/proizvajalci) s\nsvojimi pri\u010dakovanji po proizvodnji in lastni porabi ter zdru\u017eevanjem\n\u00bbprosumerjev\u00ab v tako imenovane \u00bbskupinske samooskrbe\u00ab v posamezni stavbi z ve\u010d\nmerilnimi mesti in \u00bbOVE skupnosti\u00ab vezane na isto transformatorsko postajo.<\/p>\n\n\n\n V na\u0161em\nzakonodajnem sistemu spadajo elektri\u010dne in\u0161talacije v Gradbeni zakon (Uradni\nlist RS \u0161t. 61\/17), ki v 24. \u010dlenu nalaga ministru za okolje in prostor izdajo Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne\nin\u0161talacije v stavbah<\/em>. Na podlagi tega Pravilnika (7. \u010dlen) izda minister\npristojen za gradbene zahteve Tehni\u010dno\nsmernico TSG-N-002 Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije<\/em> v kateri so kot\nreferen\u010dni dokumenti navedeni slovenski standardi privzeti iz evropskih\nharmonizacijskih dokumentov (HD) iz podro\u010dja elektri\u010dnih in\u0161talacij. Dokumenti\nHD nastanejo iz mednarodnih standardov serije IEC 60364-X-XX(X) in se morajo\nsprejeti v sistem nacionalnih standardizacij samo po vsebini<\/strong>, kot je zahtevano \u00bbAneksu A Internal Regulations Part 2 Common Rules For Standardization\nWork<\/em>\u00ab (dosegljivo na spletni strani: https:\/\/boss.cenelec.eu\/ref\/IR2_E.pdf<\/a>). Vsaka\ndr\u017eava lahko v te dokumente navede svoje posebnosti, ki so obvezne samo za\ntisto dr\u017eavo, za ostale je to samo informacija.<\/p>\n\n\n\n Zaradi\nhitrega tehnolo\u0161kega razvoja se tudi standardi spreminjajo \u2013 slovenskih\nposebnosti ni nikjer navedenih. Slovenske standarde in tudi dokumente HD\nsprejema Slovenski in\u0161titut za standardizacijo oziroma tehni\u010dni odbor za\nSIST\/TC ELI (Elektri\u010dne in\u0161talacije), kjer bi naj bili zastopani vsi interesi. Trenutna\nsestava tehni\u010dnega odbora po mojem mnenju ne zagotavlja zastopanje vseh\ninteresov. <\/p>\n\n\n\n V\nprispevku je prikazan predlog, kako izkoristiti mo\u017enost in se \u00bbvle\u010di\/slediti\u00ab s\nposebnimi zahtevami v standardih za naprednimi dr\u017eavami (Avstrija, Nem\u010dija) v\nkaterih se sre\u010dujejo z enakimi te\u017eavami pri elektri\u010dnih in\u0161talacijah, kot mi v\nSloveniji. Primer \u00bbNapajanje elektri\u010dnih vozil\u00ab (SIST HD 60364-7-722), ki\nobravnava tudi povratno napajanje in v tem primeru zahteva upo\u0161tevanje dokumenta\nHD 60364-8-2. Posebna zahteva je tudi pri \u00bbFotonapetostnih\nsistemih\u00ab (SIST HD 60364-7-712), kjer se zahteva opozorilna oznaka tudi za vse obstoje\u010de\nson\u010dne in\u0161talacije. Omenjen bo tudi predlog Uredbe\no samooskrbi z elektri\u010dno energijo iz obnovljivih virov<\/em>, ki je trenutno v\njavni razpravi.<\/p>\n\n\n\n Marko Kotnik<\/p>\n\n\n\n Zgode in nezgode pri izvajanju elektri\u010dnih in\u0161talacij <\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek<\/p>\n\n\n\n Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije\nmorajo pri svojem delovanju zagotavljati elektri\u010dno varnost, predvsem za\u0161\u010dito\npred elektri\u010dnim udarom. Elektri\u010dna in\u0161talacija prav tako ne sme biti vir\ntoplotnega u\u010dinkovanja, kar je potrebno upo\u0161tevati pri za\u0161\u010diti pred nadtoki.\nZahteve za elektri\u010dno varnost, ki jih mora izpolnjevati nizkonapetostna\nelektri\u010dna in\u0161talacija, natan\u010dno podajajo deli standarda SIST HD 60364 \u2013 Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Na posamezna poglavja ali dele tega\nstandarda se navezujejo drugi standardi, kar je potrebno upo\u0161tevati, \u010de je\nelektri\u010dna in\u0161talacija name\u0161\u010dena na objektu, kjer se sre\u010damo tudi z\nin\u0161talacijami visoke napetosti, napravami, ki so sicer priklju\u010dene na\nelektri\u010dno in\u0161talacijo, zahtevani pa so dodatni pogoji, svoj sistem in\u0161talacije\nali za\u0161\u010dite pred elektri\u010dnim udarom.<\/p>\n\n\n\n Dolo\u010dene naprave in oprema se morajo\nob izpadu omre\u017ene napetosti napajati preko varnostnega napajanja. <\/p>\n\n\n\n Na objektih \u017eelezni\u0161ke infrastrukture\nje veliko vrst elektri\u010dnih in\u0161talacij, ki se med sabo prepletajo, a morajo\ndelovati pravilno, pa tudi varno. Zahteve za elektri\u010dno varnost in elektri\u010dni\nudar so na podro\u010dju \u017eeleznic zdru\u017eene v standardu SIST EN 50122-1, \u017delezni\u0161ke naprave \u2013 Fiksne in\u0161talacije \u2013 Elektri\u010dna\nvarnost, ozemljitev in povratni vod \u2013 1. del: Za\u0161\u010dita pred elektri\u010dnim udarom<\/strong>.\nStandard podaja zahteve za za\u0161\u010ditne ukrepe, pomembne za elektri\u010dno varnost v\nstalno name\u0161\u010denih in\u0161talacijah glede na izmeni\u010dni ali enosmerni sistem vleke in\nna katerokoli in\u0161talacijo, ki je lahko ogro\u017eena zaradi napajalnega sistema\nelektri\u010dne vleke.<\/p>\n\n\n\n mag. Darko Koritnik<\/p>\n\n\n\n Selektivnost pretokovnih za\u0161\u010dit v\nelektri\u010dnih in\u0161talacijah<\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek<\/p>\n\n\n\n Kratek stik ali preobremenitev ni normalno obratovalno\nstanje, vendar je pri\u010dakovano. Elektri\u010dne in\u0161talacije morajo biti zasnovane in\nizvedene tako, da tak\u0161ni dogodki ne povzro\u010dijo dodatnih po\u0161kodb ali okvar.\nNajpomembnej\u0161i ukrep za za\u0161\u010dito in\u0161talacij pred povi\u0161anim tokom je vgradnja\nustreznih za\u0161\u010ditnih naprav, ki morajo povi\u0161ane toke prekiniti in okvarjeno\nmesto lo\u010diti od omre\u017eja. <\/p>\n\n\n\n Kakovost elektri\u010dne energije zajema razli\u010dne parametre, med\ndrugim tudi zanesljivost napajanja. Vsak izklop odjemalca pomeni zmanj\u0161anje zanesljivosti\nin s tem slab\u0161o kakovost elektri\u010dne energije. <\/p>\n\n\n\n Zagotavljanje varnosti tokokrogov brez nepotrebnega\nzmanj\u0161evanja kakovosti elektri\u010dne energije zahteva preudarno na\u010drtovanje\npretokovnih za\u0161\u010dit. V primeru okvare mora za\u0161\u010dita ustrezno lo\u010diti okvarjeno\nmesto vendar pri tem ne sme izklopiti ostalih odjemalcev oz. izklopi le manj\u0161o\nskupino odjemalcev. Ta koncept projektiranja in izvajanja za\u0161\u010dit se imenuje\nselektivnost za\u0161\u010dit. <\/p>\n\n\n\n Na\u010drtovanje pretokovnih za\u0161\u010dit z zagotavljanjem\nselektivnosti temelji na dolo\u010denih pravilih. V prispevku so predstavljena ta\npravila za dve najbolj pogosti pretokovni za\u0161\u010diti v nizkonapetostnih\nin\u0161talacijah: taljivo varovalko in in\u0161talacijski odklopnik. Razlo\u017eeni so\nfizikalni procesi delovanja teh naprav ter standardi, ki dolo\u010dajo njihove\nkarakteristike in njihovo povezavo s pravili za zagotavljanje selektivnosti.<\/p>\n\n\n\n mag. Dejan Matvoz<\/p>\n\n\n\n PRIKLJU\u010cEVANJE ELEKTRARN Z ZAHTEVAMI RFG<\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek<\/p>\n\n\n\n Konec aprila 2019 za\u010dnejo veljati dolo\u010dila Uredbe o\nvzpostavitvi kodeksa omre\u017eja za zahteve za priklju\u010ditev proizvajalcev\nelektri\u010dne energije na omre\u017eje (NC RfG). V Sloveniji so dolo\u010dila NC RfG\npreslikana v ustrezni sistemski obratovalni navodili za distribucijski oziroma\nprenosni sistem elektri\u010dne energije. Zaradi tega je prenovljena tudi priloga 5\nnavodil SONDO o priklju\u010devanju in obratovanju elektrarn (oziroma proizvodnih\nnaprav) paralelno z distribucijskim omre\u017ejem. Prenovljena priloga poleg dolo\u010dil\nNC RfG upo\u0161teva tudi ustrezno trenutno in predvideno prihodnje stanje tehnike\nna podro\u010dju proizvodnih naprav priklju\u010denih v distribucijsko omre\u017eje.<\/p>\n\n\n\n mag. Mitja Kopriv\u0161ek<\/p>\n\n\n\n Nove\nstikalne re\u0161itve v baterijskih hranilnikih elektri\u010dne energije<\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek<\/p>\n\n\n\n Prispevek bo pokazal na razvoj novih re\u0161itev nadtkovne za\u0161\u010dite in odklopa\ntoka v baterijskih hranilnikih elektri\u010dne energije, predvsem s stali\u0161\u010da novih\nzahtev, ki se pojavljajo v primeru na\u010drtovanja in izgradnje tak\u0161nih\nhranilnikov.<\/p>\n\n\n\n mag. Bogomil Jelenc <\/p>\n\n\n\n \u010cetrta industrijska revolucija v energetiki, masivni\npodatki in umetna inteligenca (Big Data & Artificial Intelligence)<\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek <\/strong><\/p>\n\n\n\n V zadnjih dveh stoletjih je svet do\u017eivel tri\nindustrijske revolucije. Prva nam je dala parni stroj, druga telefon, \u017earnico in motor z notranjim\nizgorevanjem. Nato je sledil preskok do\n80. let 20. stoletja, ko se je odvila tretja, imenovana tudi digitalna\nrevolucija. V njej smo bili pri\u010da\niznajdbi interneta in osebnega ra\u010dunalnika. Da, \u0161e vedno \u017eivimo v digitalni\nrevoluciji, vendar se je digitalno razvilo in prevzelo povsem nov pomen. Leta 2016 je profesor Klaus Schwab,\nustanovitelj in izvr\u0161ni predsednik svetovnega ekonomskega sveta Foruma postavil\nnovo obdobje, \u010detrto industrijsko revolucijo. To revolucijo zaznamujejo znanstveno tehnolo\u0161ki preboji, ki\nzdru\u017eujejo fizi\u010dne, digitalne in\nbiolo\u0161ke svetove:<\/p>\n\n\n\n Umetna inteligenca in strojno u\u010denje, Internet stvari\n(IoT), Avtonomna vozila, Robotika, Nanotehnologija, Biotehnologija in 3D\ntiskanje.<\/p>\n\n\n\n Vsak od teh prebojev, ki jih poganja razvoj IT ima svoj izziv hkrati pa tudi ne\u0161teto novih prilo\u017enosti. V vsaki\nindustrijski revoluciji je bilo \nklju\u010dno hitro sprejetje in\nprilagoditev novih tehnologij. V nadaljevanju bom opisal nekaj pomembnih poudarkov, ki \njih bodo podjetja morala re\u0161iti v prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n V zadnjih nekaj letih je bilo veliko napisanega na\ntemo umetne inteligence (AI) in\nstrojnega u\u010denja (ML). Od Googlovega avtonomnega (samovoze\u010dega)\navtomobila preko podjetja Apple’s s\nproduktom Siri, do razli\u010dnih produktov\nza pametne stavbe ozir. pametne elektri\u010dne in\u0161talacije. Toda, kako se ti primeri uporabe lahko prenesejo v bolj konzervativne industrijske\npanoge kot je energetika in energetska infrastruktura, ki se pogosto\nomenjajo kot tehnolo\u0161ki zamudniki?<\/p>\n\n\n\n V nasprotju s tem, kar bi na prvi pogled pri\u010dakovali, sta umetna inteligenca in strojno u\u010denje idealna za energetski\nsektor. Glede na velike koli\u010dine podatkov, ki se v teh panogah ustvarjajo \u0161e posebej pa z\nupo\u0161tevanjem vseh dodatnih senzorjev\nozir pametnih naprav, ki jih bo dodal \nInternet stvari (IoT) \u2013 je implementacija vseh teh naprav v internet energije (IoE) v okviru energetskega\nsektorja popolno okolje za aplikacije AI in ML. <\/p>\n\n\n\n Pravzaprav je v energetskem sektorju \u017ee danes na\nrazpolago ogromno podatkov. Nove tehnologije zadnjih let ( pametni \u0161tevci,\nsodobni releji vodenja in za\u0161\u010dite, PMU naprave ipd.) generirajo ogromne\nkoli\u010dine zelo natan\u010dnih podatkov.<\/p>\n\n\n\n V \u010dlanku\nobdelam glavne probleme ter njihove re\u0161itve, za uspe\u0161en tehnolo\u0161ki preboj ozir. priklju\u010ditev \u010detrti industrijski\nrevoluciji. \u010clanek prav tako opi\u0161e nekaj najprodornej\u0161ih idej, smeri in mo\u017enosti\nvpeljave AI in ML v energetski sektor<\/p>\n\n\n\n mag. Miran Horvat<\/p>\n\n\n\n Meritve\nNN\/SN kablov z merilnim vozilom<\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek<\/p>\n\n\n\n Od prvih polo\u017eitev kablov, tako v Elektro Maribor in ostalih\ndistribucijskih podjetjih, je minilo \u017ee kar nekaj \u010dasa, ve\u010d kot \u0161tiri desetletja.\nVsa distribucijska podjetja v zadnjih letih, \u0161e posebej po vremensko\nkatastrofalnem letu 2014, v okviru prizadevanj za pove\u010danje robustnosti vse\nbolj pove\u010dujemo obseg in dele\u017e podzemnih kablovodov tako v NN kot SN omre\u017eju.\nSamo v Elektro Maribor, ki oskrbuje pribli\u017eno 220.000 uporabnikov, zna\u0161a dele\u017e\npodzemnih kablovodov v SN omre\u017eju pribli\u017eno 30% oz. 1.130 km in v NN omre\u017eju\n57% oz. 6.934 km po podatkih iz leta 2017.<\/p>\n\n\n\n Elektri\u010dna energija je postala sestavni del na\u0161ega\n\u017eivljenja, zato ne presene\u010da, da vsaka prekinitev njene dobave povzro\u010dajo\nprecej\u0161njo nejevoljo pri odjemalcih. Hkrati se pove\u010duje tudi pritisk na <\/p>\n\n\n\n zagotavljanje nemotene oskrbe vse\nure in dni v letu, s tem pa tudi zahteve po \u010dim prej\u0161nji odpravi morebitnih\nokvar. Delno te zahteve distributerji re\u0161ujemo z zazankanjem, ki pa ni povsod\nizvedljivo.<\/p>\n\n\n\n V okviru distribucijskih podjetij in Gospodarsko interesnega\nzdru\u017eenje distribucije elektri\u010dne energije (GIZ DEE) je bila v preteklosti\nizdelana tipizacija za izbiro, naro\u010danje in polaganje kablovodov in pribora (http:\/\/www.giz-dee.si\/TIPIZACIJA<\/a>).\nDelo omenjene skupine za tipizacijo nadaljuje skupina za kablovode skupaj s\nstrokovnjaki iz Elektroin\u0161tituta Milan Vidmar z namenom, da tipiziramo meritve\nkablov po polaganju, \u0161e posebej pa obdelamo tematiko diagnostike kablov. <\/p>\n\n\n\n V prispevku bodo prikazane meritve, ki jih \u017ee sedaj uspe\u0161no\nopravljamo takoj po polaganju \u2013 napetostni preizkusi osnovne izolacije in\npla\u0161\u010da. Prav tako \u017ee sedaj uspe\u0161no lociramo vse okvare na kablovodih, ve\u010dino s\nspecializiranimi merilnimi vozili ali prenosno merilno opremo. Ker pa \u017eelimo\nvedeti, kaj se v \u017eivljenjski dobi kabla dogaja, \u0161e posebej po odpravi okvar, pa\nvsa distribucijska podjetja pospe\u0161eno nabavljamo in uvajamo \u0161e merilno opremo\nza izvedbo diagnostike kablov s priborom. Z meritvami dielektri\u010dnih izgub oz.\ntangens delta ter meritvami delnih praznitev ugotavljamo “kondicijo”\nkablov skupaj s kon\u010dniki in vsemi vgrajenimi spojkami, kot je prikazano na\nnaslednji sliki. <\/p>\n\n\n\n Prav z namenom diagnosticiranja kabla so prvi pri\u010deli na\nElektro Gorenjska z nabavo specializirane opreme, v letu 2018 pa sta\nspecializirano vozilo za meritve kablov nabavila \u0161e Elektro Maribor in Elektro\nCelje. Ostali dve distribucijski podjetji se \u0161e pripravljata na uvedbo\ndiagnosticiranja kablov. <\/p>\n\n\n\n Na sami konferenci bo eno izmed teh vozil tudi predstavljeno\ns prakti\u010dnim demonstracijskim primerom meritve.<\/p>\n\n\n\n mag. Andrej Orgulan <\/p>\n\n\n\n Fliker in stroboskopski pojav pri uporabi LED svetilk v notranji\nrazsvetljavi<\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek\n<\/p>\n\n\n\n Zatem,\nko so LED svetlobni viri skoraj v celoti nadomestili tradicionalne svetlobne\nvire v cestni razsvetljavi in v gospodinjstvih, smo pri\u010da popolnemu preskoku\ntehnologije tudi v notranji razsvetljavi. Spremembe tehnologije vedno\npovzro\u010dijo tudi spremembe standardov in predpisov, saj le z upo\u0161tevanjem teh\nlahko zagotovimo kakovostno in zanesljivo obratovanje naprav. <\/p>\n\n\n\n Omejevanje\n\u010dasovne nestalnosti svetlobe je v notranji razsvetljavi eden izmed osnovnih\nkriterijev kakovosti. Pri tradicionalnih svetlobnih virih, v notranji\nrazsvetljavi so desetletja dolgo prevladovale fluorescen\u010dne sijalke, so bile\ndobro znane vse pomanjkljivosti, tudi na primer problem stroboskopskega efekta\npri uporabi magnetnih du\u0161ilk. Razen stroboskopskega efekta, so lahko posledice\n\u010dasovne nestalnosti oddanega svetlobnega toka \u0161e migotanje in utripanje\nsvetlobe. Utripanje svetlobe (s stalno frekvenco) zaradi katerega lahko pride\ndo stroboskopskega u\u010dinka ali tudi neugodnega ob\u010dutja pri uporabnikih zaradi\nflikerja sta posledica uporabljenega usmerni\u0161kega vezja in drugih re\u0161itev pri\nna\u010dinu napajanja, oziroma krmiljenja svetle\u010dih diod. Migotanje svetlobe z\nnestalno frekvenco pa je motnja, ki nastane zaradi kolebanja napajalne\nnapetosti in lahko povzro\u010da neugodje ali moti sposobnost opravljanja vidnega\ndela pri uporabnikih. <\/p>\n\n\n\n \u010casovna\nnestalnost oddane svetlobe je pri LED svetlobnih virih odvisna od uporabljenega\nkoncepta napajanja, usmerni\u0161kega in krmilnega vezja. Kljub znanim, tako\ntradicionalnim kot naprednim re\u0161itvam, ki omogo\u010dajo delovanje s \u010dasovno skoraj\nnespremenljivim svetlobnim tokom, je zaradi manj\u0161anja stro\u0161kov na trgu\ndostopnih kar nekaj predstikalnih naprav z opazno valovitostjo usmerjene\nnapetosti in toka. Ker oblika toka skozi svetle\u010de diode dolo\u010da tudi \u010dasovni\npotek oddanega svetlobnega toka, se pri tak\u0161nih izvedbah lahko pojavi opazno\nutripanje svetlobe \u017ee v normalnih obratovalnih razmerah. <\/p>\n\n\n\n Ti\npojavi so bili za LED svetlobne vire pri\u010dakovani, zato so mednarodne\nstandardizacijske organizacije \u017ee pred desetletjem pripravile smernice za\nomejevanje utripanja svetlobe LED svetilk [IEC, IEEE] v zadnjih nekaj letih pa\nso te omejitve \u017ee zapisane v standardih IEC, IEEE in nekaterih lokalnih\nzakonih. <\/p>\n\n\n\n V\nprispevku bodo prikazani: <\/p>\n\n\n\n –\nstandardi in kriteriji za vrednotenje in omejevanje utripanja in migotanja\nsvetlobe ter njihovi vzroki, <\/p>\n\n\n\n –\nrezultati meritev utripanja in migotanja svetlobe pri razli\u010dnih tipih\nnapajalnikov uporabljenih v LED svetilkah in <\/p>\n\n\n\n –\nocene primernosti razli\u010dnih vrst napajalnikov za uporabo na razli\u010dnih podro\u010djih\nv razsvetljavi. <\/p>\n\n\n\n mag. Drago Pavli\u010d<\/p>\n\n\n\n Novosti in spremembe pri prenovi pravilnika in\ntehni\u010dne smernice za nizkonapetostne in\u0161talacije<\/strong><\/p>\n\n\n\n Povzetek<\/p>\n\n\n\n V letu 2017 je bila sprejeta nova\nzakonodaja s podro\u010dja gradnje objektov v naj\u0161ir\u0161em smislu. Glede na to, da se\nje ta zakonodaja pri\u010dela uporabljati v letu 2018, je bilo v vmesnem \u010dasu\nsprejetih kar nekaj podzakonskih aktov. Zaradi spremenjenih razmer,\nzakonodajnih zahtev in pa precej\u0161njih sprememb na podro\u010dju nizkonapetostnih\nelektri\u010dnih in\u0161talacij, \u0161e posebej glede na zadnje stanje tehnike na tem\npodro\u010dju in strokovne trende ter potrebe uporabnikov, je bil neizbe\u017een korak,\nki je vodil k pripravi sprememb Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne\nelektri\u010dne in\u0161talacije v stavbah (Uradni list RS, \u0161t. 41\/09<\/a> in 2\/12) in pripadajo\u010de tehni\u010dne smernice; TSG-N-002:2013\nNizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije. <\/p>\n\n\n\n Dejstvo je, da se standardi\nspreminjajo hitreje, kot pa je mo\u017enost spreminjati smernice. Posledi\u010dno se je\nod leta 2013 pojavilo kar nekaj novih sodobnih re\u0161itev v povezavi z novimi\ntehnologijami, predstavljenih v standardih, ki jih bo potrebno vsaj v\nminimalnem obsegu vklju\u010diti v prenovljeno tehni\u010dno smernico.<\/p>\n\n\n\n Prispevek bo obravnaval in opozoril na\nklju\u010dne bistvene novosti, ki bodo vklju\u010dene v prenovo Pravilnika za\nnizkonapetostne in\u0161talacije. Prav tako bodo v prispevku prikazane vse klju\u010dne\nspremembe in dopolnitve pripadajo\u010de tehni\u010dne smernice, kjer velja opozoriti med\ndrugim na novo poglavje, ki govori o energijski u\u010dinkovitosti elektri\u010dnih\nin\u0161talacij. Prav tako je v poglavje posebnih primerov elektri\u010dnih in\u0161talacij\ndodano poglavje, ki obravnava smernice za polnilnice elektri\u010dnih avtomobilov v\nstavbah . Tovrstnih sprememb in novosti je seveda predvidenih \u0161e ve\u010d, zato je\nprav, da se z njimi seznanimo.<\/p>\n\n\n\n Na tem mestu velja opozoriti, da sta v\n\u010dasu nastajanja prispevka tako Pravilnik, kot tudi pripadajo\u010da tehni\u010dna\nsmernica z vsemi vklju\u010denimi spremembami \u0161e vedno v obravnavi, zato je za\npri\u010dakovati, da bo v kon\u010dnih in sprejetih dokumentih \u0161e kak\u0161na sprememba.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/ed-mb.si\/wp-content\/uploads\/sl1-1.png\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/ed-mb.si\/wp-content\/uploads\/sl2-2.png\")
<\/figure>\n\n\n\n
![\"\"](\"http:\/\/ed-mb.si\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/ikona1-Pdf.gif\")
<\/a>