Povzetek<\/em><\/strong>: Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije morajo v \u010dasu delovanja zagotavljati varnost. Del varnosti je za\u0161\u010dita pred elektri\u010dnim udarom. Zahteve za elektri\u010dno varnost, ki jih mora izpolnjevati nizkonapetostna elektri\u010dna in\u0161talacija, so zapisane v Tehni\u010dni smernici TSG-N-002:2021, Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije. Natan\u010dnej\u0161e opise in zahteve podajajo vsi deli standarda SIST HD 60364 \u2013 Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije. Na posamezna poglavja tega standarda se navezujejo \u0161e drugi standardi, kar je treba upo\u0161tevati, \u010de je elektri\u010dna in\u0161talacija name\u0161\u010dena v objektu s specifi\u010dnimi pogoji.<\/p>\n\n\n\nSodobne elektri\u010dne in\u0161talacije napajajo cel spekter razli\u010dnih porabnikov. Danes je na nizkonapetostno elektri\u010dno in\u0161talacijo priklju\u010deno veliko naprav, ki jih na razli\u010dne na\u010dine krmilijo elektronske naprave.<\/p>\n\n\n\n
Elektronske naprave v in\u0161talacijskem sistemu povzro\u010dajo harmonske toke. Produktni standardi sicer podajajo zahteve za omejevanje THDi faktorja vsake posamezne naprave, ki je priklju\u010dena na elektri\u010dno in\u0161talacijo. Vsota harmonskih tokov posameznih naprav pa lahko v in\u0161talaciji povzro\u010da probleme, zaradi preobremenitve, tudi pri za\u0161\u010diti pred elektri\u010dnim udarom.<\/p>\n\n\n\n
Zahteve za za\u0161\u010dito pred elektri\u010dnim udarom podaja standard SIST HD 60364-4-41. Zahteve za izbiro naprav za za\u0161\u010dito pred elektri\u010dnim udarom s samodejnim odklopom napajanja so:<\/p>\n\n\n\n
v sistemih TN, TT in IT se lahko uporabljajo naslednje za\u0161\u010ditne naprave:<\/p>\n\n\n\n
\u2014 nadtokovne za\u0161\u010ditne naprave v skladu s to\u010dko 531.2;<\/p>\n\n\n\n
\u2014 naprave, ki delujejo na principu razlike tokov (RCD), v skladu s to\u010dko 531.3.<\/p>\n\n\n\n
V referatu bodo nakazane nekatere specifi\u010dne zahteve pri izbiri naprav za za\u0161\u010dito pred elektri\u010dnim udarom s samodejnim odklopom napajanja, ki jih podaja standard SIST HD 60364.
<\/p>\n\n\n\n
mag. Drago Pavli\u010d, univ.dipl.ing.el., Bo\u0161tjan Me\u017ea, univ.dipl.ing.el.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nPREGLEDI IN VZDR\u017dEVANJE FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV OB UPO\u0160TEVANJU
PREDPISOV IN STANDARDOV V RS<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> Sloveniji je vsako leto zgrajenih ve\u010d fotonapetostnih sistemov, ki pred zagoni in med samim obratovanjem potrebujejo redna preverjanja in vzdr\u017eevanje skladno s veljavnimi predpisi in standardi2, ki pravijo, da je pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba na omre\u017eje priklju\u010denih fotonapetostnih sistemov nekaj desetletij, seveda ob primernem vzdr\u017eevanju ali spremembah v tem obdobju. Zato je za dolgotrajno vzdr\u017eevanje in varnost fotonapetostnega sistema v obratovanju treba zagotoviti ustrezno dokumentacijo. V \u010dlanku so predstavljene zahteve glede pregledov in vzdr\u017eevanja fotonapetostnih sistemov z uporabo zahtev Tehni\u010dne smernice TSG-N-002:2021 Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije, ki dolo\u010da gradbene ukrepe oziroma re\u0161itve za dosego zahtev Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije v stavbah (Uradni list RS, \u0161t. 140\/21). Prikazane so klju\u010dne zahteve slovenskega standarda SIST EN 62446-1:2016- Zahteve za presku\u0161anje, dokumentiranje in vzdr\u017eevanje -1. del: Sistemi, priklju\u010deni na omre\u017eje \u2013 Zahteve za dokumentacijo, ki ga v svojih referen\u010dnih dokumentih citira tudi tehni\u010dna smernica TSG-N-002:2021, katerega vsebina je premalo prepoznana in se v praksi skoraj ne uporablja, \u0161e posebej ne pri manj\u0161ih FNE (fotonapetostnih elektrarnah), na kar je v \u010dlanku posebej opozorjeno.<\/p>\n\n\n\nDejstvo je, da je med vzdr\u017eevalci in izvajalci premalo prepoznano, da obstajajo tudi podrobno opredeljene zahteve in napotki v zvezi z vzdr\u017eevanjem fotonapetostnih sistemov, ki jih opredeljuje slovenski standard SIST EN IEC 62446-2:2020- Fotonapetostni sistemi – Zahteve za presku\u0161anje, dokumentiranje in vzdr\u017eevanje -2. del: Sistemi, priklju\u010deni na omre\u017eje \u2013 Vzdr\u017eevanje fotonapetostnih sistemov.<\/p>\n\n\n\n
Oba standarda podajata minimalni nabor zahtev ob prevzemu in med obratovanjem za zanesljivo in dolgotrajno varno obratovanje, zagotavljanje po\u017earne varnosti in ustrezno vzdr\u017eevanje fotonapetostnih sistemov, priklju\u010denih na omre\u017eje, z namenom ohranjanja \u017eivljenjske dobe in na\u010drtovane proizvodnje, kar pa je danes vse preve\u010d prepu\u0161\u010deno laikom- lastnikom in nepodu\u010denim izvajalcem tovrstnih projektov, ki se premalo zavedajo zakonskih obveznosti.<\/p>\n\n\n\n
Klju\u010dne besede:<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\nTSG-N-002:2021, fotonapetostne elektrarne, FNE, vzdr\u017eevanje fotonapetostnih sistemov, pregledi fotonapetostnih sistemov, po\u017earna varnost, SIST EN 62446-1, SIST EN IEC 62446-2
mag. Darko Koritnik, univ. dipl. ing,<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nPROCESI POSPE\u0160ENEGA STARANJA TALJIVIH VAROVALK<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> Nizkonapetostne taljive varovalke so preprost in zanesljiv element namenjen za\u0161\u010diti vodnikov in naprav v primeru kratkega stika ali nadobremenitve. Delujejo na osnovi uteko\u010dinjenja in uplinjanja oslabljenih kovinskih elementov. Konstrukcija ne vsebuje premi\u010dnih delov, razen indikatorjev stanja, ki pa ne vplivajo na karakteristike in zanesljivost delovanja. Taljivi elementi so praviloma bakreni ali srebrni in se jim s staranjem ne lastnosti ne spreminjajo. Teoreti\u010dno bi taljive varovalke morale ohraniti karakteristike delovanja dalj\u0161i \u010das, ve\u010d let ali desetletij. Kljub teoriji pa se v praksi, sicer zelo redko, dogaja da kak\u0161na varovalka pregori, ko \u0161e ne bi smela.<\/p>\n\n\n\nV \u010dlanku so predstavljeni fizikalni procesi, ki povzro\u010dijo nepovratne spremembe v varovalkah med normalnim delovanjem. To imenujemo pospe\u0161eno staranje taljive varovalke. Spremembe, ki pri tem nastopijo, se pojavijo na taljivem elementu v smislu mehanskih in kemi\u010dnih sprememb le-tega. Te spremembe spremenijo karakteristiko taljive varovalke tako, da ta pregori takrat, ko \u0161e ne bi smela. Nikakor pa se ne more zgoditi, da ne bi pregorela takrat, ko bi morala.
Jurij Bo\u017ei\u010d, univ.dipl.in\u017e.el., Bo\u0161tjan \u0160tih, univ.dipl.in\u017e.el.,<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nELEKTRI\u010cNE IN\u0160TALACIJE IN OPREMA V EKSPLOZIJSKO OGRO\u017dENIH (EX) OKOLJIH<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> Eksplozijska okolja se v praksi pojavljajo v mnogih industrijskih okoljih. Protieskplozijska za\u0161\u010dita se je za\u010dela razvijati v petrokemi\u010dni in naftni industriji, od koder se je \u0161irila naprej na kemi\u010dno in farmacevtsko industrijo, energetiko in komunalno infrastrukturo. Iz plinske ogro\u017eenosti se je kasneje razvila tudi specifika pra\u0161ne ogro\u017eenosti in dodale so se nove panoge, kjer se lahko pojavlja eksplozijska ogro\u017eenost, kot npr: lesna industrija, industrija premoga, prehrambena industrija, kovinska industrija, energetika in drugo. Re\u0161evanje problematike protieksplozijske za\u0161\u010dite je zelo kompleksno in interdisciplinarno, zato jo je potrebno vklju\u010diti \u017ee v najzgodnej\u0161ih fazah projekta. S pravilno na\u010drtovanimi ukrepi primarne protieksplozijske za\u0161\u010dite namre\u010d lahko zagotovimo, da do eksplozijske ogro\u017eenosti, sploh ne pride. To pa v praksi lahko pomeni ogromne poenostavitve in pocenitve pri investiciji, obratovanju in vzdr\u017eevanju nekega objekta. \u010ce pa eksplozijska ogro\u017eenost na objektu obstaja, je pri graditvi takega objekta poleg obi\u010dajnih tehni\u010dnih zahtev, potrebno upo\u0161tevati tudi vse posebnosti, ki jih zahteva to strokovno podro\u010dje in to \u017ee od samega za\u010detka na\u010drtovalskih faz projekta. Zavedati se moramo, da je podro\u010dje protieksplozijske za\u0161\u010dite regulirano in s strani certifikacijskih organov nadzorovano celotno \u017eivljenjsko dobo nekega objekta. V eksplozijska okolja se lahko vgrajuje samo protieksplozijsko za\u0161\u010ditena in certificirana oprema (Ex oprema), ki ima ustrezne certifikate. Vgrajujejo, vzdr\u017euje in servisirajo pa jo lahko samo strokovnjaki z ustreznim znanjem, preverjenim in potrjenim s certifikatom certifikacijskega organa, ki preverja tudi ustreznost predvidenih protieksplozijskih ukrepov na eksplozijsko ogro\u017eenem objektu ter ustreznost vgradnje in v nadaljevanju tudi vzdr\u017eevanja, protieksplozijsko za\u0161\u010ditene opreme (Ex opreme). Zakonodajni okviri protieksplozijske za\u0161\u010dite v svetu niso enotni. V Evropi to podro\u010dje pokriva t.i. ATEX zakonodaja, ki je implementirana v zakonodajo posameznih evropskih dr\u017eav. Na podro\u010dju standardov pa se vse bolj uveljavlja globalni IEC sistem standardov. Za podro\u010dje elektro in\u0161talacij je pravkar iz\u0161el nov slovenski standard SIST EN 60079-14:2025, ki prina\u0161a kar nekaj novosti.
Mario Makovi\u0107, univ.spec.mch.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nHIBRIDNE SMJESE U INDUSTRIJI<\/strong><\/p>\n\n\n\nsa\u017eetak:<\/strong> Hibridne smjese su mje\u0161avine zapaljivih pra\u0161ina, zapaljivih plinova (para) i zraka i pojavljuju u raznim industrijskim procesima te kao takve mogu biti vrlo opasne u smislu eksplozije. Ve\u0107ina pra\u0161ina koje se pojavljuju u raznim procesima su zapaljive i eksplozivne, a mije\u0161anje sa zapaljivim plinovima (parama) dodatno poja\u010dava eksplozivnost (ja\u010dinu eksplozije).Pod ja\u010dinom eksplozije podrazumijevamo tlak eksplozije (Pmax) i brzinu \u0161irenja eksplozije (dp\/dt)max.Unutar samih procesa, vrlo \u010desto se zanemaruje problem hibridnih smjesa jer sami korisnici nisu svjesni opasnosti. Postojenormekoje definirajuispitivanjeeksplozijskihkarakteristikasamih plinova(para)te normekoje definirajuispitivanjeeksplozijskihkarakteristikasamih pra\u0161ina,aline postojenormekoje bi definiraleispitivanjanjihovihsmjesa.<\/p>\n\n\n\nIspitivanje svih vrsta medija, poglavito hibridnih smjesa, koji sezapravo i naj\u010de\u0161\u0107e pojavljuju u industrijskim procesima va\u017eno je izaspekata sigurnosti ljudi i postrojenja, sigurnosti okoli\u0161a, projektiranjaza\u0161titnih sustava, te projektiranja i proizvodnje ure\u0111aja koji se koriste u procesu. Ova ispitivanja je mogu\u0107e provesti u Republici Hrvatskoj u ispitnom laboratoriju tvrtke Fiditas d.o.o., koji je razvio svoju vlastitu ispitnu metodu za ispitivanje hibridnih smjesa.<\/p>\n\n\n\n
Klju\u010dne rije\u010di<\/em><\/strong>: protueksplozijska za\u0161tita, hibridne smjese, laboratorij.
mag. Ivan Bo\u017ei\u010d, univ.dipl.in\u017e.el.,<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nNEVARNOST ELEKTROSTATIKE V EKSPLOZIJSKO OGRO\u017dENIH PROSTORIH<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> Elektrostati\u010dne naelektritve nastanejo na ve\u010d na\u010dinov in so na mnogih podro\u010djih v glavnem mote\u010d in neza\u017eelen, v eksplozijsko ogro\u017eenih prostorih pa lahko tudi zelo nevaren pojav. S stali\u0161\u010da protieksplozijske za\u0161\u010dite so nevarne predvsem hitre razelektritve, saj spro\u0161\u010dena energija lahko presega najmanj\u0161o v\u017eigno energijo eksplozivnih zmesi.<\/p>\n\n\n\nUkrepi za odpravo in omejitve nevarnosti in posledi\u010dnih tveganj zaradi elektrostati\u010dnih naelektritev na povsem nenevarno stopnjo so velikokrat iz prakti\u010dnih in ekonomskih razlogov nesprejemljivi. \u010ce se dopu\u0161\u010dajo procesi z elektrostati\u010dnimi naelektritvami, ki so potencialno nevarne, je treba ob tem dosledno izvajati vse potrebne za\u0161\u010ditne ukrepe, ki prepre\u010dujejo nevarne razelektritve.<\/p>\n\n\n\n
Najpomembnej\u0161i ukrep pred nevarnostmi elektrostati\u010dnih razelektritev je dosledna in zanesljiva ozemljitev vseh prevodnikov, tudi tla morajo biti v eksplozijsko ogro\u017eenih prostorih prevodna. Izogibati se moramo uporabi neprevodnih materialov. \u010ce je le mogo\u010de, je treba uporabljati disipativne umetne materiale. V primeru uporabe izolatorjev je treba upo\u0161tevati omejitve glede maksimalne dovoljene povr\u0161ine, da se prepre\u010di nevarne razelektritve.<\/p>\n\n\n\n
Razelektritev skozi \u010dlove\u0161ko telo lahko povzro\u010di elektri\u010dni udar, ki je le redko neposredno nevaren. Razlikuje se od ostalih oblik elektri\u010dnega udara predvsem zaradi razmeroma kratkega trajanja. Mejne vrednosti so podane kot mejne vrednosti elektri\u010dne energije.<\/p>\n\n\n\n
dr. Martin Volmajer, univ.dipl.in\u017e.str.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nOBVEZNOSTI DELODAJALCA NA PODRO\u010cJU PROTIEKSPLOZIJSKE ZA\u0160\u010cITE IN PREPRE\u010cEVANJE EKSPLOZIJE PRI INVESTICIJSKO VZDR\u017dEVALNIH DELIH<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> Protieksplozijska za\u0161\u010dita predstavlja eno od temeljnih podro\u010dij za zagotavljanje varnega delovnega okolja. Skladno s tem, morajo delodajalci pred pri\u010detkom izvajanja del v potencialno eksplozijsko ogro\u017eenih podro\u010djih oceniti tveganja za pojav eksplozije in sprejeti s tem povezane ukrepe. V uvodnem delu prispevka bo tako predstavljen kratek povzetek obveznosti delodajalca po Pravilnik o protieksplozijski za\u0161\u010diti (Ur.list RS 41\/16).<\/p>\n\n\n\nV nadaljevanju bo podrobneje predstavljeno, kdaj je potrebno oceniti tveganje za pojav eksplozije in za ta namen izdelati Elaborat eksplozijske ogro\u017eenosti z oceno tveganja in kdo lahko dokument izdela. Predstavljeni bodo nekateri tipi\u010dni procesi, kjer je izdelava elaborata potrebna pa tudi tisti, kjer so delodajalci pogosto v dvomih ali je elaborat potreben ali ne.<\/p>\n\n\n\n
Poseben del je namenjen urejanju protieksplozijske za\u0161\u010dite pri investicijsko-vzdr\u017eevalnih delih (kot npr.: predelave na instalacijah, rezervoarjih in p.), kjer je tveganje za pojav eksplozije \u0161e posebej veliko in so se zaradi v preteklosti \u017ee zgodile nekatere ve\u010dje nesre\u010de.<\/p>\n\n\n\n
Klju\u010dne besede<\/em><\/strong>: varno delo, protieksplozijska za\u0161\u010dita, investicijsko-vzdr\u017eevalna dela<\/p>\n\n\n\nRazlog za izbiro teme<\/em><\/strong>:<\/p>\n\n\n\nPrispevek je pripravljen na podlagi izku\u0161enj pri izvajanju investicijsko vzdr\u017eevalnih in drugih podobnih del v podro\u010djih, kjer obstaja tveganje za pojav eksplozije. Cilji prispevka so:<\/p>\n\n\n\n
– seznanitev udele\u017eencev z osnovnimi zahtevami s podro\u010dja protieksplozijske za\u0161\u010dite<\/p>\n\n\n\n
– seznanitev udele\u017eencev s podrobnej\u0161imi usmeritvami kdaj in kako se je potrebno lotiti izdelave elaborata<\/p>\n\n\n\n
– seznanitev udele\u017eencev z ukrepi za prepre\u010devanja eksplozije, ki jih je potrebno izvajati pri izvajanju nekaterih investicijsko vzdr\u017eevalnih del
Matja\u017e Miklav\u010di\u010d, univ.dipl.in\u017e.el.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nNOVI NA\u010cINI OBRA\u010cUNAVANJA UPORABE ELEKTRI\u010cNEGA OMRE\u017dJA<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> Dne 01.10.2024 se je za\u010del uporabljati Akt o metodologiji za obra\u010dunavanje omre\u017enine za elektro operaterje (Uradni list RS, \u0161t. 146\/22, 161\/22, 50\/23, 71\/23, 117\/23, 5\/24, 30\/24in107\/24), ki ga je Agencija za energijo sprejela \u017ee konec leta 2022. Prina\u0161a veliko spremembo na\u010dina obra\u010duna uporabe elektri\u010dnega omre\u017eja napram na\u010dinu obra\u010duna z VT in MT oziroma ET tarifo, ki se je vrsto let uporabljal do omenjenega datuma.<\/p>\n\n\n\nV \u010dlanku bodo predstavljene pravne podlage za nov obra\u010dun uporabe omre\u017eja, osnovni elementi novega obra\u010duna uporabe omre\u017eja,ki jih uporabnik sistema mora poznati, da se bo lahko prilagodil novemu sistemu obra\u010duna, in prakti\u010dni primeri obra\u010duna uporabe omre\u017eja za kon\u010dnega odjemalca in aktivnega odjemalca, kamor se med drugim \u0161teje tudi individualna in skupnostna samooskrba z letnim net-meteringom. Ob tem bo na kratko predstavljen tudi portal elektrodistribucijskih podjetij \u00bbMoj elektro\u00ab, ki je za uporabnika sistema vir podatkov o njegovi pretekli porabi.
Ana Lovren\u010di\u010d, mag. in\u017e. el., Gregor \u0160tern, univ. dipl. in\u017e. el.,dr. Viktor Lovren\u010di\u0107, univ. dipl. in\u017e. el.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nNOVOSTI STANDARDA SIST EN 50110-1:2023 OBRATOVANJE ELEKTRI\u010cNIH POSTROJEV \u2013 VARNO DELO ELEKTRI\u010cARJEV<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> V okviru aktivnega sodelovanja v evropski standardizaciji je v juniju 2023 na Slovenskem in\u0161titutu za standardizacijo (SIST) izdana nova verzija slovenskega standarda SIST EN 50110-1:2023 Obratovanje elektri\u010dnih in\u0161talacij \u2013 1. del: Splo\u0161ne zahteve (istoveten EN 50110-1:2023 \u2013 Operation of electrical installations \u2013 Part 1: General requirements).<\/p>\n\n\n\nNova izdaja standarda nadome\u0161\u010da deset let stari SIST EN 50110-1:2013 (EN 50110-1:2013), katerega veljavnost bo dokon\u010dno prenehala z razveljavitvijo v maju 2026. Dopolnitve in spremembe, ki jih zasledimo v novi verziji so kot obi\u010dajno odraz dosedanje prakse pri uporabi standarda in pri\u010dakovanemu vplivu na standardizacijo obravnavanega podro\u010dja, ki postaja vse zanimivej\u0161e in s tem tudi ekonomsko pomembnej\u0161e. Nova izdaja iz leta 2023 prina\u0161a pove\u010dan obseg standarda, saj presega za 15 strani verzijo iz leta 2013. Ob tem je tudi veliko novosti tako na podro\u010dju organizacije dela kot varnostnih razdaljah.<\/p>\n\n\n\n
Tehni\u010dni odbor SIST\/TC DPN \u00bbDelo pod napetostjo\u00ab, se je tako kot pri prej\u0161nji verziji odlo\u010dil za pripravo slovenske jezikovne razli\u010dice dokumenta, katere izdajo pri\u010dakujemo v prvem \u010detrtletju leta 2025. Tako bodo novosti dostopnej\u0161e naj\u0161ir\u0161emu krogu uporabnikov s podro\u010dja dela pod napetostjo, obenem z dopolnitvami slovenskega strokovnega izrazoslovja, ki je vse prepogosto zapostavljeno.<\/p>\n\n\n\n
Nov bolj obse\u017een standard bo vplival na dopolnitev zadnje verzije Pravilnika o varnosti in zdravju delavcev pri delu pred elektri\u010dno nevarnostjo in ogro\u017eenostjo zaradi elektri\u010dnega toka (julij 2024), saj prina\u0161a novosti tako pri poimenovanju odgovornih oseb, organizacije dela ter varnostnih razdalj. Glede na to, da se navkljub ve\u010dletnem vztrajanju \u0161tevilnih delavnih skupin pri prenovi starega veljavnega Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo elektri\u010dnega toka (Ur. list RS \u0161t. 29\/1992) je primeren \u010das za razmislek ali se v ta nov predlog pravilnika lahko vklju\u010di tudi varno delo pri vzdr\u017eevanju oz. servisiranju elektri\u010dnih vozil.
Dr. Primo\u017e Suki\u010d, Jur\u010dek Voh, prof. dr. Gorazd \u0160tumberger<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nPROBLEMATI\u010cNI SUPRAHARMONIKI<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> Ve\u010danje skupne mo\u010di pretvornikov vklju\u010denih v elektri\u010dno omre\u017eje ve\u010da njihov vpliv na elektri\u010dno omre\u017eje. V delih omre\u017eja, kjer pretvorniki v nekem delu dneva zagotovijo vso potrebno energijo ter jo po\u0161iljajo preko transformatorja na srednjenapetostni(SN)nivo, se lahko zelo izrazijo negativni vplivi popa\u010denega toka in napetosti na elemente elektri\u010dnega omre\u017eja.<\/p>\n\n\n\nV preteklih letih smo se ve\u010dinoma ukvarjali z harmoniki po standardu 50160, sedaj pa smo se za\u010deli zanimati tudi za supraharmonike, ki so v frekven\u010dnem prostoru \u0161e vi\u0161je. Vsi ne osnovni harmoniki imajo negativen vpliv,saj ti harmoniki pri vi\u0161jih frekvencah precej bolj vplivajo na kraj\u0161anje \u017eivljenjske dobe komponent elektri\u010dnega omre\u017eja, saj komponente bolj segrevajo.<\/p>\n\n\n\n
Supraharmoniki so vse prisotne frekvence v toku in napetosti med 2 kHz in 150 kHz.<\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/ed-mb.si\/wp-content\/uploads\/ref-1200x404.png\")
<\/figure>\n\n\n\nVe\u010dinoma standardi dolo\u010dajo mejne vrednosti do 50. harmonika kar pomeni 2,5 kHz. Posledi\u010dno so tudi vgrajeni merilni instrumenti narejeni za meritve do frekvenc 2,5 kHz in zgolj do te frekvence so amplitudno in fazno dovolj to\u010dni. Zato v ve\u010dini delov omre\u017eij tudi ob prisotnih supraharmonikih, le teh ne zaznavamo direktno ampak \u017eal posredno s pove\u010danim \u0161tevilom problemov, ki jih povzro\u010dajo: okvare transformatorjev, kablov in drugih naprav vklju\u010denih v omre\u017eje. Tako imamo lahko stanje v omre\u017eju, kjer je vse v skladu z zahtevanimi standardi a razmere v omre\u017eju kvarno delujejo na naprave, ki so vklju\u010dene v omre\u017eje in na same elemente omre\u017eja.<\/p>\n\n\n\n
Supraharmonike ustvarijo sodobni pretvorniki, najpogosteje fotonapetostnih elektrarn in baterijskih hranilnikov energije, saj so najpogosteje le ti v omre\u017eju prisotni z dovolj veliko skupno mo\u010djo,da imajo posledi\u010dno prevladujo\u010d vpliv. Sodobni pretvorniki imajo stikalne frekvence precej vi\u0161je kot so jih imeli nekdaj, te se trenutno gibljejo od30 kHz pa do130 kHz. Proizvajalci te frekvence potiskajo vi\u0161je saj si s tem ni\u017eajo stro\u0161ke. Vgrajene magnetne komponente so lahko manj\u0161e in zaradi ohlapnej\u0161ih standardov v tem frekven\u010dnem delu, proizvajalci minimizirajo izhodne filtre. Namesto, da bi izhodni filter zmanj\u0161al amplitude vi\u0161jih frekvenc, se le te prena\u0161ajo v omre\u017eje in s tem postanejo problem omre\u017eja.<\/p>\n\n\n\n
Pri vi\u0161jih frekvencah postanejo bolj izraziti pojavi odvisni od frekvence: izriv toka, feroresona\u010dni pojav, izgube v \u017eeleznem jedru, dielektri\u010dne izgube in tudi resonan\u010dni pojav v vodnikih.<\/p>\n\n\n\n
Izriv toka povzro\u010di v vseh elementih elektri\u010dnega omre\u017eja dodatno segrevanje, saj elektri\u010dni tok ne koristi celotnega preseka vodnika. Najve\u010dje pove\u010danje dodatnega segrevanja, zaradi vi\u0161jih frekvenc, se dogaja pri transformatorjih, saj imajo poleg dodatnega segrevanja navitij,transformatorji dodatne izgube tudi v \u017eeleznem jedru. Zato transformatorjev v tak\u0161nih primerih ne smemo ve\u010d obremenjevati na nazivne vrednosti, ampak jim je potrebno dovoljeno obremenitev ustrezno zni\u017eati, sicer se bodo preve\u010d greli in bodo obratovali na temperaturah vi\u0161jih od dovoljenih, s tem pa se jim bo skraj\u0161ala \u017eivljenjska doba.<\/p>\n\n\n\n
Supraharmoniki vplivajo na pove\u010danje dielektri\u010dnih izgub, kar je posebej problemati\u010dno v kablih, saj jim pove\u010dane dielektri\u010dne izgube precej skraj\u0161ajo \u017eivljenjsko dobo.<\/p>\n\n\n\n
Supraharmoniki posegajo tudi v frekven\u010dni pas PLC vmesnikov, kar povzro\u010da motnje pri prenosu informacij od elektri\u010dnih merilnikov do koncentratorjev.
prof. dr. Jo\u017ee Pihler<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\nVODIK KOT PORABNIK IN NOSILEC ENERGIJE<\/strong><\/p>\n\n\n\nPovzetek:<\/em><\/strong> V Evropi in po svetu se pove\u010duje zanimanje za uporabo vodika. Vodik naj bi bil ena od re\u0161itev trajnostne in zelene energetike. V dokumentih EU se predvideva masovna uporaba v letih 2030 do 2050. Vodik pa je v bistvu le porabnik in nosilec energije. Kot element ima kar nekaj slabih lastnosti, te\u017eave so \u017ee pri njegovi proizvodnji, predvsem pri prevelikih potrebnih vlo\u017ekih energije ter pri shranjevanju in distribuciji.<\/p>\n\n\n\nZagovorniki proizvodnje elektrike iz OVE, predvsem sonca in vetra v poletnih mesecih, zagovarjajo re\u0161itve uporabe vi\u0161kov te vrste elektrike za proizvodnjo vodika.<\/p>\n\n\n\n
Iz navedenega je razvidno, da je treba tako na raziskovalnem, razvojnem kakor tudi na prakti\u010dnem podro\u010dju \u0161e kar nekaj postoriti, preden se bomo odlo\u010dili za masovno proizvodnjo in uporabo vodika. Izredno pomemben je namre\u010d tudi ekonomsko finan\u010dni vidik, ki vpliva tako na gospodinjstva kot na gospodarstvo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
mag. Rudi Zorko, univ. dipl. el. in\u017e.; Katarina Seliger univ. dipl. bibl. TRENDI RAZVOJA IN DEJAVNOST ELEKTROTEHNI\u0160KE ZVEZE SLOVENIJEPovzetek: Tehnolo\u0161ki razvoj v svetu je pripeljal do tega, da je v skoraj vse procese dela in \u017eivljenja vklju\u010dena uporaba elektrike. Pove\u010dana raba elektrike pomeni, da mora le ta biti razpolo\u017eljiva v vsakem trenutku, kar se najla\u017eje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5210"}],"collection":[{"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5210"}],"version-history":[{"count":9,"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5210\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5307,"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5210\/revisions\/5307"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5210"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}