{"id":5546,"date":"2026-03-01T16:25:03","date_gmt":"2026-03-01T15:25:03","guid":{"rendered":"http:\/\/ed-mb.si\/?page_id=5546"},"modified":"2026-03-18T08:31:10","modified_gmt":"2026-03-18T07:31:10","slug":"povzetki-referatov-44-kotnikovi-dnevi","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/ed-mb.si\/?page_id=5546","title":{"rendered":"Povzetki referatov 44. Kotnikovi dnevi 2026"},"content":{"rendered":"\n

1<\/em>. mag. Rudi Zorko, Katarina Seliger<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Delovanje in aktivnosti  EZS<\/p>\n\n\n\n

Povzetek:<\/strong>
\u010clanek podaja kratek pregled dejavnosti Elektrotehni\u0161ke zveze Slovenije. V prvem delu je povzetek operativnih dejavnosti EZS v minulem obdobju. Tudi EZS se soo\u010da s prilagoditvijo dela tehnolo\u0161kemu prehodu in razvoju stroke, ki jih v \u010dim ve\u010dji meri sku\u0161a vpeti v aktualno in nadaljnje delo EZS.<\/p>\n\n\n\n

2. Jo\u017ee Unk<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Novi Slovenski tehni\u0161ki slovar (SAZU) in dnevna govorjena sloven\u0161\u010dina<\/p>\n\n\n\n

Konec lanskega leta zalo\u017eba Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) izdala nov Slovenski tehni\u0161ki slovar (STS). Avtorji oziroma \u010dlani odbora za pripravo STS smo bili Andrej \u010cade\u017e, Leon \u010celik, Peter Glavi\u010d, Ferdinand Gubina, Marjeta Humar, Bo\u017eo Igli\u010d, Sonje Malej – Kveder, Ale\u0161 Mohori\u010d, Andrej Paulin, Andrej \u0160malc, Jo\u017ee Spanring, Anton Stu\u0161ek, Matija Tuma, Florijan Vodopivec, Branko Zadnik in Jo\u017ee Unk. Pokriva 23 tehni\u010dnih podro\u010dij (med njimi seveda tudi elektrotehni\u010dno) s skupaj ve\u010d kot 19.000 gesli oziroma pojmi.<\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju pa navajam nekaj zanimivih izrazov s podro\u010dja prevoda standarda SIST-TS CLC\/TS 50701:2024 \u017delezni\u0161ke naprave – Kibernetska varnost ter nekaj napak v strokovnem in dnevnem govoru.<\/p>\n\n\n\n

3. Petra Ber\u010di\u010d<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

STANDARDIZACIJA NA PODRO\u010cJU FOTOVOLTAIKE \u2013 VLOGA TEHNI\u010cNEGA ODBORA SIST\/TC PVS FOTONAPETOSTNI SISTEMI<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kratka predstavitev:<\/em><\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Tehni\u010dni odbor SIST\/TC PVS Fotonapetostni sistemi deluje od leta 2004 in dejavno spremlja ter soustvarja standardizacijo na mednarodni in evropski ravni. Slovenski in\u0161titut za standardizacijo (SIST) je polnopravni \u010dlan mednarodnega tehni\u010dnega odbora IEC\/TC 82 Solar photovoltaic energy systems, v katerem z aktivnim strokovnjakom sodeluje pri pripravi mednarodnih standardov.
Na evropski ravni pokriva podro\u010dji tehni\u010dnih odborov CLC\/TC 82 Solar photovoltaic energy systems in CEN\/TC 312 Thermal solar systems and components.
Pri svojem delu SIST\/TC PVS posebno pozornost namenja poenotenju terminologije in privzemanju standardov z metodo prevoda celotnega besedila, kar zagotavlja strokovno enotnost ter podporo uvoznikom, in\u0161talaterjem, monterjem in drugim dele\u017enikom v slovenskem gospodarskem prostoru<\/p>\n\n\n\n

4. Avtorji:Eva Hutinski, Matja\u017e Miklav\u010di\u010d, mag.Marko Polak<\/strong>, – EELES, d.o.o<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

PRILO\u017dNOSTI IN PASTI ZA UPORABNIKE EE SISTEMA V POVEZAVI Z NOVIM OMRE\u017dNIM KODEKSOM ZA PRILAGAJANJE ODJEMA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povzetek:<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sve\u017eenj Evropske unije o \u010disti energiji (angl. CleanEnergyPackage – CEP) predvideva postopen prehod na preskrbo z obnovljivimi viri energije. Predvideva se uporaba distribuiranih virov elektri\u010dne energije, ki bodo priklju\u010deni predvsem v distribucijski sistem. Ob tem je predviden prehod na uporabo elektri\u010dnih vozil in spremembo na\u010dina ogrevanja, predvsem z uporabo toplotnih \u010drpalk. Vse to bo zelo obremenilo elektroenergetski sistem,\u0161e posebej distribucijski sistem. Potrebne bodo ogromne investicije v elektroenergetski sistem, da bo mo\u017eno priklju\u010diti vse nove vire in zadostiti pove\u010danju porabe elektri\u010dne energije.<\/p>\n\n\n\n

Kljub ogromnim investicijam, pa zelenega prehoda ne bo mogo\u010de izvesti brez druga\u010dnega pristopa k upravljanju in na\u010drtovanju sistema. Za zanesljivo delovanje sistema v prihodnje bo klju\u010dno, da pri upravljanju sistema sodelujejo tudi uporabniki le tega. Tako imenovani aktivni uporabniki bodo z nudenjem storitev pro\u017enosti elektrooperaterjem sodelovali pri upravljanju omre\u017eja. S prilagajanjem odjema oziroma tudi proizvodnje elektri\u010dne energije bodo elektrooperaterjem pomagali, da bo slednji uspe\u0161no izvajali izravnavo v sistemu ter re\u0161evali zama\u0161itve v omre\u017eju, probleme z napetostmi in druge obratovalne te\u017eave. Prav tako bo na ta na\u010din zmanj\u0161ana potreba po zavrnitvah priklju\u010devanja novih zelenih razpr\u0161enih virov elektri\u010dne energije. Ker uporabniki niso vajeni aktivno sodelovati na trgu elektri\u010dne energije, se uvaja nova vloga, t.i. neodvisni agregator, ki bo v imenu uporabnikov in njihovih virov pro\u017enosti, sodeloval na trgu elektri\u010dne energije.<\/p>\n\n\n\n

Tega se zaveda tudi Evropska unija, zaradi \u010desar je predvidela vpeljavo novih Omre\u017enih kodeksov o prilagajanju odjema (ang. NC DR – Networkcode on Demandresponse), ki naj bi stopili v veljavo v prvi polovici leta 2026. Prvi osnutek kodeksov je \u017ee bil poslan na Evropsko komisijo.<\/p>\n\n\n\n

Novi NC DR bo urejal podro\u010dje prilagajanja odjema, ob tem pa dr\u017eavam \u010dlanicam nalagal vrsto nalog od priprave nacionalnih pravil za ponudnike storitev, za koordinacijo med operaterji, za lokalni trg storitev, za dolo\u010ditev osnovnic, uporabe pogodb o pro\u017eni priklju\u010ditvi in namenskih merilnih naprav, do vzpostavitve registra pro\u017enosti, koordinacijske platforme in lokalnega trga storitev, na katerem bodo predvsem distribucijski operaterji naro\u010dali storitve za svoje potrebe.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dlanku bo predstavljena vsebina novih Omre\u017enih kodeksov o prilagajanju odjema, ter zgoraj navedene zahteve za dr\u017eave \u010dlanice. Predstavljenebodo prilo\u017enosti in pasti za uporabnike sistema, ki bodo sodelovali pri nudenju storitve Obravnavan bo trenutno veljaven osnutek Omre\u017enih kodeksov o prilagajanju odjema.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dne beseda: prilagajanje odjema, storitve pro\u017enosti, omre\u017eni kodeks, zakonodaja<\/p>\n\n\n\n

5. Boris Sterle, univ. dipl. ing. el. <\/strong>– Elektrotehni\u010dna zveza Slovenije (EZS<\/em>)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

ZA\u0160\u010cITA ZUNANJIH NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRI\u010cNIH IN\u0160TALACIJ PRED ELEKTRI\u010cNIM UDAROM<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povzetek<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

EZS pripravlja priporo\u010dilo \u00bbZa\u0161\u010dita zunanjih nizkonapetostnih elektri\u010dnih in\u0161talacij pred elektri\u010dnim udarom\u00ab , ki obsega cestno razsvetljavo, prometno signalizacijo, reklamne panoje, zapornice, potopne stebri\u010dke, razsvetljavo parkiri\u0161\u010d in polnilnice elektri\u010dnih vozil in podobno. To so specifi\u010dne nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije. V bistvu so precej podobne nizkonapetostnim elektroenergetskim vodom. V praksi se pojavljajo problemi s prevelikimi napetostmi dotika, predvsem na starih in\u0161talacijah. V \u010dlanku so predstavljene glavne zahteve glede projektiranja, izvajanja, uporabe in primeri iz prakse . Predstavljeno tehni\u010dno priporo\u010dilo povzema zahteve predpisov, standardov in priporo\u010dil stroke na tem podro\u010dju in bodo v tem \u010dlanku tudi predstavljeni.<\/p>\n\n\n\n

Poznamo vrsto u\u010dinkovitih ukrepov za izvajanje za\u0161\u010dite pred previsoko napetostjo dotika (PND) oziroma elektri\u010dnim udarom s samodejnim odklopom napajanja, ki pa imajo vsak svoje pozitivne in negativne lastnosti.<\/p>\n\n\n\n

Posebna pozornost je posve\u010dena uporabi TN-C sistema (ni\u010denja), kjer se lahko pojavi previsoka napetost dotika, kadar je izvedba ozemljitev neustrezna, \u0161e posebej pa v primeru prekinitve ali neustrezni PEN vodnika. V takem primeru ni izpolnjen glavni pogoj  odklopa kratkega stika v predvidenem \u010dasu, kar posledi\u010dno povzro\u010di previsoko napetost dotika.<\/p>\n\n\n\n

Po\u0161kodbe PEN vodnika so pogosto posledica mehanskih obremenitev, korozije ali elektrokemijskih vplivov. Da se slabosti nebi pojavljale pri projektiranju navajamo primere dobre prakse. Izvedbi del zahteva kvaliteten strokovni nadzor.<\/p>\n\n\n\n

Za\u0161\u010dita elektri\u010dne in\u0161talacije pred kratkim stikom, pred preobremenitvijo in elektri\u010dnim udarom s sistemoma TN-C ali TN-S  je u\u010dinkovit na\u010din za\u0161\u010dite, vendar zahteva dosledno upo\u0161tevanje regulative, standardov in priporo\u010dil. Klju\u010dnega pomena je pravilna izvedba vodnikov PEN ali PE in N ter preverjanja izvedenega sistema ozemljitve, da se prepre\u010dijo nevarnosti, povezane z nevarno napetostjo dotika. Posebno pozornost je treba nameniti izvedbi ozemljitev. Edino redno vzdr\u017eevanje zagotavlja pravilno in varno obratovanje.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dne besede:<\/p>\n\n\n\n

SIST HD 60364- 4-41, ni\u010denje, , zunanja in\u0161talacija, ozemljitev, kratkosti\u010dni tok, izklopni \u010das varovalke, TN-C, TN-S, SOVA TN-C,SOVA TN-S, SORCD TN-S,<\/p>\n\n\n\n

Ljubljana, december 2025<\/p>\n\n\n\n

6. mag. Drago Pavli\u010d<\/strong> – Esotech d.d<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

PRAVILNIK O NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRI\u010cNIH IN\u0160TALACIJAH V STAVBAH IN ZA\u0160\u010cITI STAVB PRED DELOVANJEM STRELE-NOVOSTI IN SPREMEMBE<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povzetek<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V prispevku bo predstavljeno, v katero smer gre razvoj predpisov s podro\u010dja nizkonapetostnih elektri\u010dnih in\u0161talacij in za\u0161\u010diti stavb pred delovanjem strele, kajti v postopku priprave je, glede na hiter razvoj novih tehnologij, ki prihajajo v uporabo, vzpodbujanju uporabe obnovljivih virov energije in u\u010dinkoviti rabi energije ter energijski u\u010dinkovitosti in\u0161talacij, izdelava novega skupnega pravilnika, kakor tudi obeh pripadajo\u010dih tehni\u010dnih smernic. Na tem podro\u010dju smo v letu 2021 dobili takrat nov Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije v stavbah (Uradni list RS, \u0161t. 140\/21 in 199\/21-GZ-1) in pripadajo\u010do tehni\u010dno smernico TSG-N-002:2021 Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije, kakor tudi Pravilnik o za\u0161\u010diti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, \u0161t. 140\/21 in 199\/21\u2013GZ-1) z pripadajo\u010do tehni\u010dno smernico TSG-N-003:2021 Za\u0161\u010dita pred delovanjem strele. Tako oba pravilnika, kakor tudi smernici upo\u0161tevata prete\u017eno zahteve Gradbenega zakona iz leta 2017.<\/p>\n\n\n\n

Tako potekajo \u017ee od leta 2022 intenzivna strokovna usklajevanja s ciljem prenove in posodobitve veljavnih pravilnikov ter prenova obeh tehni\u010dnih smernic kot posledica zahtev po zagotavljanju elektri\u010dne varnosti in kot odziv na hiter tehnolo\u0161ki razvoj kompleksnih elektri\u010dnih in\u0161talacij in opreme. Pri tem sodelujejo razli\u010dne in\u0161titucije pod koordinacijo EZS in v sodelovanju z IZS-MSE. <\/strong>Namen prispevka je strokovno javnost seznaniti, da je v pripravi posodobitev obeh navedenih pravilnikov, ki bosta zdru\u017eena v en nov pravilnik in bo zajemal in re\u0161eval ve\u010dino dilem, ki so se pojavile pri uporabi trenutno veljavnih pravilnikov, vklju\u010deval pa bo tudi vse zahteve glede tehni\u010dnih novosti, nastalih v tem obdobju, ki bodo prete\u017eno zajete v prenovljenih tehni\u010dnih smernicah. Izku\u0161nje namre\u010d ka\u017eejo, da sta varnost in zanesljivost nizkonapetostnih elektri\u010dnih in\u0161talacij in sistema za\u0161\u010dite pred strelo nelo\u010dljivo povezana, zato je seveda treba na novo oblikovati in opredeliti skupne vsebine, kakor tudi posamezne specifike.<\/p>\n\n\n\n

Prispevek bo obravnaval in opozoril na klju\u010dne bistvene novosti, ki bodo vklju\u010dene v nov zdru\u017een Pravilnik o nizkonapetostnih elektri\u010dnih in\u0161talacijah in za\u0161\u010diti stavb pred delovanjem strele<\/strong>, ki je tik pred javno obravnavo, kot je na primer tudi jasno definirani pogoji za prvo priklju\u010ditev elektri\u010dne in\u0161talacije pod napetost. V prispevku bo obravnavano in opozorjeno tudi na klju\u010dne bistvene novosti, povezane s standardi, prav tako pa bodo podana tudi opozorila na novosti glede predpisov, povezanih tudi z predpisi na obravnavanem podro\u010dju, ki so bili sprejeti od leta 2021 do danes, vklju\u010dno s spremembo gradbene zakonodaje, ki jih danes veljavna pravilnika in pa \u0161e posebej tehni\u010dni smernici ne upo\u0161tevata. Izpostavljene bodo dileme, ki se \u0161e vedno pojavljajo v strokovnih krogih in bodo v \u010dasu javne obravnave lahko \u0161e vedno s strokovnimi argumenti ustrezno predstavljene s strani stroke oziroma zainteresirane javnosti.<\/p>\n\n\n\n

Na tem mestu velja opozoriti, da sta v \u010dasu nastajanja prispevka tako Pravilnik, kot tudi pripadajo\u010di tehni\u010dni smernici z vsemi vklju\u010denimi spremembami \u0161e vedno v obravnavi, zato je za pri\u010dakovati, da bo v kon\u010dnih in sprejetih dokumentih \u0161e kak\u0161na sprememba.<\/p>\n\n\n\n

7. dr. Martin Volmajer, univ.dipl.in\u017e.str<\/strong>. – IVD Maribor<\/em><\/p>\n\n\n\n

PROTIEKSPLOZIJSKA ZA\u0160\u010cITA V FAZI PROJEKTIRANJA IN IZVEDBE<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kratek povzetek vsebine prispevka<\/em><\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

Protieksplozijska za\u0161\u010dita predstavlja eno od temeljnih podro\u010dij za zagotavljanje varnega delovnega okolja in splo\u0161ne varnosti, zato je z izvajanjem ukrepov protieksplozijske za\u0161\u010dite potrebno za\u010deti \u017ee v fazi zasnove objektov.  V prispevku bo predstavljeno, kdaj in kako je potrebno v fazo projektiranja vklju\u010diti strokovnjake s podro\u010dja protieksplozijske za\u0161\u010dite ter kako zagotoviti, da bodo ukrepi upo\u0161tevani od idejne zasnove do predaje objekta v uporabo. Poudarek bi na pravo\u010dasni izdelavi Elaborata eksplozijske ogro\u017eenosti kot temeljnega dokumenta za vse ostale stroke. Cilj prispevka je prikazati, kako s pravilnim zaporedjem priprave dokumentacije in sodelovanjem prepre\u010dimo drage napake v izvedbi in zagotovimo varno obratovanje objekta.<\/p>\n\n\n\n

Prispevek je pripravljen na podlagi izku\u0161enj na podro\u010dju priprave elaboratov eksplozijske ogro\u017eenosti za novogradnje kakor tudi predelave oz. rekonstrukcije obstoje\u010dih objektov. Cilji prispevka so:<\/p>\n\n\n\n

– seznanitev udele\u017eencev z osnovnimi zahtevami s podro\u010dja protieksplozijske za\u0161\u010dite<\/p>\n\n\n\n

– seznanitev udele\u017eencev s podrobnej\u0161imi usmeritvami kdaj in kako se je potrebno lotiti<\/p>\n\n\n\n

izdelave elaborata v fazi priprave projektne dokumentacije<\/p>\n\n\n\n

– seznanitev udele\u017eencev s tem kdo in kako mora sodelovati pri pripravi ukrepov za<\/p>\n\n\n\n

prepre\u010devanje pojava eksplozije v fazi projektiranja<\/p>\n\n\n\n

– seznanitev udele\u017eencev z nekaterimi primeri \u2013 kaj lahko gre narobe med projektiranjem in<\/p>\n\n\n\n

izvedbo<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dne besede:  protieksplozijska za\u0161\u010dita, projektiranje, izvedba<\/p>\n\n\n\n

8. Mario Ma\u010dkovi\u0107, univ.spec.mc<\/strong>h.- Fiditas d.o.o.,<\/em><\/p>\n\n\n\n

SPECIFI\u010cNOSTI ISPITIVAJA PRA\u0160KASTIH TVARI U SVJETLU PRIMJENE <\/strong>NOVE NORME IEC EN 60079-10-2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

sa\u017eetak<\/em><\/strong> –
<\/strong>Ispitivanje eksplozijskih i zapaljivih svojstava pra\u0161kastih tvari predstavlja klju\u010dni ulazni podatak za klasifikaciju prostora ugro\u017eenih eksplozivnom atmosferom pra\u0161ine prema novoj normi IEC\/EN 60079-10-2. Revidirana norma dodatno nagla\u0161ava potrebu kori\u0161tenja pouzdanih laboratorijskih podataka te validacije karakteristika pra\u0161ine u odnosu na stvarne procesne uvjete. Posebno su va\u017eni parametri kao \u0161to su minimalna energija paljenja (MIE), minimalna eksplozivna koncentracija (MEC), temperature paljenja oblaka i sloja pra\u0161ine te elektri\u010dna svojstva \u010destica, koji izravno utje\u010du na odre\u0111ivanje zona i izbor protueksplozijske opreme.<\/p>\n\n\n\n

U radu se prikazuju specifi\u010dnosti laboratorijskog ispitivanja pra\u0161ina u skladu s va\u017ee\u0107im ispitnim metodama te njihova primjena u postupku klasifikacije prostora. Tako\u0111er je prikazan opseg ispitivanja koji se provodi u ispitnom laboratoriju Fiditas d.o.o., uklju\u010duju\u0107i metode odre\u0111ivanja zapaljivosti i eksplozivnih karakteristika pra\u0161ina za potrebe procjene rizika i projektiranja za\u0161titnih mjera.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dne rije\u010di:<\/strong> protueksplozijska za\u0161tita, zapaljive pra\u0161ine, ispitivanje, klasifikacija prostora, laboratorij<\/p>\n\n\n\n

9. Bo\u0161tjan \u0160tih, univ. dipl. in\u017e. el<\/strong>., ELSING In\u017eeniring, Ljubljana
<\/em><\/p>\n\n\n\n

 FUNKCIJSKA VARNOST V PROCESNI INDUSTRIJI<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povzetek<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Funkcijska varnost v osnovi govori o svobodi pred nesprejemljivim rizikom. Oziroma z drugimi besedami opisuje postopke, procese, opremo, izra\u010dune kako vsakodnevne rizike zmanj\u0161evati na \u0161e sprejemljiv toleran\u010dni nivo za dru\u017ebo, okolje in ekonomijo. Doseganje funkcijske varnosti zahteva integriran pristop, ki zdru\u017euje delovanje na podro\u010dju in\u017eeniringa in poslovodstva. Poslovna odlo\u010ditev, da se podjetje ukvarja s funkcijsko varnostjo, je odlo\u010ditev v smeri ve\u010dje varnosti v proizvodnih objektih. Pripomore pa tudi pri zni\u017eevanju zavarovalnih premij saj pomembno zmanj\u0161uje pogostost nevarnih stanj in verjetnost najve\u010dje izgube. Na ra\u010dun ni\u017ejih zavarovalnih premij se nam lahko investicija v funkcijsko varnost povrne \u017ee v nekaj letih. Sama izvedba je zaupana strokovnjakom v proizvodnji, in\u017eenirjem, ki so dovolj usposobljeni, da priporo\u010dila standardov uveljavijo tudi v praksi. Tipi\u010dni primeri funkcijske varnosti so: za\u0161\u010dita pred prelitjem, kontrola virov v\u017eiga, za\u0161\u010dita suhega teka \u010drpalke, za\u0161\u010dita tlakov, temperatur, nadzor prezra\u010devanja in v nekaterih primerih tudi nadgrajujejo protieksplozijsko za\u0161\u010dito ali pa so bistveni sestavni del. Govorimo o tako imenovanih varnostnih in\u0161trumentacijskih sistemih (SIS). Velikokrat v praksi sli\u0161imo o varnostnem nivoju (SIL) ali pa performan\u010dnem nivoju (PL) ne poznamo pa celostnega pristopa \u017eivljenjskega cikla.<\/p>\n\n\n\n

V ta namen uporabimo standard SIST EN 61511<\/strong> – Funkcijska varnost – Sistemi z varnostnimi instrumenti za sektor procesne industrije – 1. del: Zahteve za ogrodja, definicije, zahteve za sistem ter strojno in programsko opremo.<\/p>\n\n\n\n

S tem, ko se podjetje odlo\u010di postopati po dolo\u010dilih standarda se izogne razli\u010dnim interpretacijam ”dobre in\u017eenirske prakse” ter v svoje delovno okolje vpelje pregleden s postopki in dolo\u010dili predpisan nadzorovan sistem.<\/p>\n\n\n\n

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v javnem poro\u010dilu analize dogodkov nesre\u010de Melamin v poglavju 5, priporo\u010dila za prepre\u010devanje podobnih nesre\u010d v prihodnje zapi\u0161e: ”Varnostna kultura podjetja je temelj varnega obratovanja. Vzpostavitev take kulture je odvisna od ravnanj najvi\u0161jega vodstva, zato je prav to zanjo tudi odgovorno. Varnostni vidik poslovanja podjetja je najpomembnej\u0161i vidik poslovanja, pomembnej\u0161i od vidika produktivnosti in finan\u010dnih rezultatov.”<\/p>\n\n\n\n

10. Sebastian Lisec<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

PLINSKA DETEKCIJA KOT UKREP PROTIEKSPLOZIJSKE ZA\u0160\u010cITE<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povzetek:<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V uvodnem delu opis sistema detekcije plinov in hlapov ter in njegovi sestavni deli in funkcije<\/p>\n\n\n\n

Nadaljujemo z vrstami merilnih senzorjev glede na merilni princip in merilna obmo\u010dja<\/p>\n\n\n\n

Implementacija posameznih elementov in sistema v procesu in objektih s poudarkom na varnostnih funkcijah ter ukrepih protieksplozijske za\u0161\u010dite<\/p>\n\n\n\n

V zaklju\u010dnem delu se opi\u0161e tudi periodi\u010dno vzdr\u017eevanje sistema detekcije plinov in hlapov<\/p>\n\n\n\n

11.<\/em> <\/em><\/strong>Janez  Podlipnik, HER<\/strong><\/em>M<\/strong>I<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

ZA\u0160\u010cITA PRED STRELO OBJEKTOV Z EX PROSTORI<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kratek povzetek<\/em><\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

Objekti velikokrat vsebujejo eksplozijsko ogro\u017eene cone. Mesto, velikost eksplozijsko ogro\u017eenih podro\u010dij vpliva na izvedbo za\u0161\u010dite pred strelo. Tako je pri izvedbi za\u0161\u010dite pred strelo potrebno poznavanje zahtev pravilnika, tehni\u010dne smernice, kot tudi standardov za za\u0161\u010dito pred strelo. \u010clanek obravnava razli\u010dne zahteve za za\u0161\u010dito objektov z eksplozijsko ogro\u017eenimi prostori v razli\u010dnih obdobjih, predvsem pa zahteve za za\u0161\u010dito pred strelo standarda SIST EN IEC 62305-3. Z upo\u0161tevanjem teh zahtev lahko re\u010demo, da je objekt varen pred po\u0161kodbami v primeru udara strele, tudi takrat, ko vsebuje eksplozijsko ogro\u017eena podro\u010dja.<\/em><\/p>\n\n\n\n

12.<\/em> <\/em>Marko Kotnik, univ. dipl. in\u017e. el. Elektrotehni\u0161ko dru\u0161tvo Maribor<\/em><\/p>\n\n\n\n

NADTOKOVNA ZA\u0160\u010cITA V NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRI\u010cNIH IN\u0160TALACIJAH<\/strong><\/h1>\n\n\n\n

Povzetek referata:<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osnovne zahteve za pravilno delovanje nizkonapetostnih elektri\u010dnih in\u0161talacij so podane v Tehni\u010dni smernici TSG-N-002:2021, Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije<\/strong>. Natan\u010dnej\u0161e opise in zahteve podajajo vsi deli standarda SIST HD 60364 \u2013 Nizkonapetostne elektri\u010dne in\u0161talacije<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Elektrotehni\u0161ka standardizacijska organizacija IEC je leta 2023 prenovila standard IEC 60364-4-43. Evropska standardizacijska organizacija je standard privzela z dolo\u010denimi dopolnitvami in posebnostmi v Evropi. V slovenski standardizaciji ima standard oznako SIST HD 60364\u20134-43, 4-43 del: Za\u0161\u010ditni ukrepi \u2013 Nadtokovna za\u0161\u010dita<\/strong>. Standard obravnava zahteve za za\u0161\u010dito vodnikov, ki so pod napetostjo, vodnikov PEN, vodnikov PEM in vodnikov PEL pred \u0161kodljivimi u\u010dinki, ki jih povzro\u010da nadtok.<\/p>\n\n\n\n

Zahteve tega dokumenta ne upo\u0161tevajo zunanjih vplivov na in\u0161talacijo. Za\u0161\u010dita vodnikov skladno s tem standardom ne \u0161\u010diti opreme, ki je priklju\u010dena na vodnike.<\/p>\n\n\n\n

Nadtokovna za\u0161\u010dita je posebno pomembna pri medsebojni koordinaciji nadtokovnih za\u0161\u010dit.<\/p>\n\n\n\n

Svojo obravnavo zahteva nadtokovna za\u0161\u010dita, \u010de je v elektri\u010dni in\u0161talaciji izbran ukrep za za\u0161\u010dito pred elektri\u010dnim udarom s samodejnim odklopom napajanja.<\/p>\n\n\n\n

Posebno skrb je treba posvetiti nadtokovni za\u0161\u010diti nevtralnega vodnika v izmeni\u010dnih sistemih, kjer se pojavijo vi\u0161je harmonske komponente.<\/p>\n\n\n\n

Veliko tokokrogov v nizkonapetostnih elektri\u010dnih in\u0161talacijah je izvedenih z ve\u010d vzporednimi vodniki, ki jih je treba \u0161\u010dititi pred nadtoki v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede. Standard SIST HD 60364\u20134-43 HDHpodaja “recepte” za celostno in pravilno za\u0161\u010dito vodnikov, ki so polo\u017eeni vzporedno.<\/p>\n\n\n\n

13. Avtorji: <\/strong>mag. Z. Bregar, mag. L. Valen\u010di\u010d in B. Ben\u010di\u010d – EIMV-Lj<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

QGIS model KN3<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povzetek:<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

         Leta 2018 smo na EIMV postavili nove kriterije na\u010drtovanja nizko napetostnih(NN) omre\u017eij.  Padec napetosti pri porabnikih naj ne bi presegel 7,5 % pri obstoje\u010dih omre\u017ejih in 5,0 % pri novih omre\u017ejih, sprememba napetosti na lokacijah razpr\u0161enih virov (RV)pa naj ne bi presegla 3,0 %.<\/p>\n\n\n\n

Na podlagi novih kriterijev smo na EIMV v naslednjih letih razvili tudi pripadajo\u010di ra\u010dunalni\u0161ki program z imenom KN3 (Kriterij Na\u010drtovanja NN), z oziroma na dejanske potrebe distribucijskih podjetij (DP) in tudi namenoma na \u010dimbolj enostavni na\u010din. Program KN3 sepo vseh petih DP dnevno uporablja na \u0161tevilnih primerih NN omre\u017eij, \u0161e posebno v povezavi z vlogami za postavitev novih RV.<\/p>\n\n\n\n

Za prikazovanje omre\u017eij smo v programu KN3 izbrali zelo zmogljiv in raz\u0161irjeni odprtokodni geografski informacijski sistem QGIS. Ra\u010dunalni\u0161ki program je oblikovan kot le ena orodna vrstica znotraj QGIS.  Gumbi te orodne vrstice (12 skupno), t.i. plugini, so samostjni podprogrami napisani v programskem jeziku python, in vsak opravi svojo specifi\u010dno nalogo v povezavi z obravnavanim NN omre\u017ejem:<\/p>\n\n\n\n

Plugin RE: Branje vhodnih podatkov.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin SI: Izra\u010dun padcev napetosti v NN omre\u017eju, upo\u0161tevaje topologijo ter materiale, preseke in dol\u017eine kablov.  Za eno gospodinjstvo upo\u0161tevamo letno konico 5 kW, pri ve\u010dih gospodinjstvih pa upo\u0161tevamo t.i. funkcijo prekrivanja.  Pri velikih porabnikih upo\u0161tevamo vrednost 80 %. Razpr\u0161ene vire izra\u010dunavamo z istim algoritmom, vendar na na\u010din negativnih porabnikov.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin HC: izra\u010dunamo vozli\u0161\u010dno zmogljivost RV (nodal HC) in\/eli zmogljivost RV po izvodih (feeder HC).  Metoda: iterativno pove\u010dujemo velikost RV, dokler ne prese\u017eemo kriterija +3.0 % spremembe napetosti.  Ta plugin nam omogo\u010da dolo\u010diti maksimalno velikost RV na neki lokaciji oziroma medsebojno odvisnost dovoljenih velikosti RV na razli\u010dnih lokacijah omre\u017eja znotraj istega izvoda.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin CL: Brisanje celotnih omre\u017eij, posameznih izvodov oziroma posameznih elementov.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin CH: Spreminjanje karakteristik elementov omre\u017eja (dol\u017eine kablov, preseki kablov, materiali, ..).  Spreminjamo lahko posamezne elemente ali skupine elementov.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin ST: Spreminjanje slogov prikaza.  Grafika je velika prednost uporabe QGIS in nam omogo\u010da grafi\u010dno osvetliti razne dimenzije obravnavanega omre\u017eja.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin GE: Spreminja geometrijo omre\u017eja.  Na razpolago so tri mo\u017enosti: (1) realno omre\u017eje, (2) napol enopolna shema in (3) enopolna shema.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin RO: Lep\u0161i izris posameznih razdelilnih postaj.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin NV: Dodajanje novega vozli\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin NP: Dodajanje nove povezave in<\/p>\n\n\n\n

         Plugin NT: Dodajanje nove transformatorske postaje.<\/p>\n\n\n\n

         Plugin KG: Pridobivanje nove verzije iz repozitorija Github.

<\/p>\n\n\n\n

14. Primo\u017e Suki\u010d, Jur\u010dek Voh, Gorazd \u0160tumberger- UM FER<\/strong>I<\/em><\/p>\n\n\n\n

PREHAJANJE VI\u0160JIH HARMONIKOV IN SUPRAHARMONIKOV IZ NN NA SN<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vedno ve\u010dje \u0161tevilo pretvornikov mo\u010dnostne elektronike brez ustreznih filtrov v nizkonapetostnem omre\u017eju povzro\u010da posledi\u010dno vedno ve\u010d supraharmonskih motenj. Na nizkonapetostnem (NN) nivoju distribucijskega omre\u017eja nam postajajo razmere vedni bolj jasna. Na srednjenapetostnem (SN) nivoju pa ve\u010dinoma ne vemo kaj se dogaja z vi\u0161jimi harmoniki in supraharmoniki. Ne vemo koliko harmonskih in supraharmonskih motenj prehaja iz NN na SN nivo. Velja prepri\u010danje, da distribucijski transformator predstavlja filter za vi\u0161je harmonike in supraharmonike. Pa je temu res tako?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Na UM FERI smo vzpostavili sistem za meritve prehajanja vi\u0161jih harmonikov in supraharmonikov skozi distribucijski transformator. Rezultati ka\u017eejo, da vi\u0161ja kot je frekvenca bolje le ti prehajajo. \u0160e ve\u010d, ob prehodu iz NN na SN nivo se nekateri supraharmoniki celo oja\u010dijo. V prispevku so predstavljeni rezultati analize prehoda vi\u0161jih harmonikov in supraharmonikov skozi distribucijski TR od 50 Hz do 2,5 kHz.<\/p>\n\n\n\n

Slika 1: Eksperimentalni sistem za analizo vpliva supraharmonikov na TR-je<\/p>\n\n\n\n

S simulatorjem omre\u017eja je napajan prvi distribucijski transformator. Drug distribucijski transformator  je povezan na ohmsko breme. Transformatorja sta 2\/3 obremenjena. Napajalna napetost vsebuje prvi harmonik z dodanim vi\u0161jim harmonikam amplitude 5% osnovnega  harmonika. Napetosti se merijo na NN in SN strani transformatorja.
Slika 2 ka\u017ee primer prehajanja 50. harmonika iz NN strani na SN. Amplituda 50. harmonika na SN strani se napram osnovnemu harmoniku celo povi\u0161a.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

15. Tadej Horvat mag. in\u017e. energ.<\/strong> – ELEKTRO MARIBOR, D.D.,<\/em><\/p>\n\n\n\n

PREGLED ELEKTROENERGETSKEGA DISTRIBUCIJSKEGA
OMRE\u017dJA S POMO\u010cJO BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV<\/strong><\/p>\n\n\n\n

 povzetek<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zanesljivo delovanje elektroenergetskih distribucijskih omre\u017eij ima klju\u010dno vlogo pri zagotavljanju stabilne in kakovostne oskrbe z elektri\u010dno energijo. Tak\u0161na omre\u017eja sestavljajo \u0161tevilni infrastrukturni elementi, kot so daljnovodi, transformatorske postaje, napajalne naprave in razdelilniki. Okvare ali po\u0161kodbe teh naprav lahko povzro\u010dijo izpade elektrike in pove\u010dajo tveganje pri delovanju sistema. Zaradi vse ve\u010djih zahtev po energetski varnosti, trajnosti in natan\u010dnej\u0161em nadzoru postaja nujno uvajanje novih tehnologij, ki omogo\u010dajo u\u010dinkovitej\u0161e spremljanje in vzdr\u017eevanje omre\u017eij. Do zdaj so se pregledi omre\u017eij ve\u010dinoma izvajali ro\u010dno, s fizi\u010dnim pregledovanjem objektov na terenu. Tak na\u010din dela je zamuden, drag in pogosto nevaren, predvsem pri pregledu visokonapetostnih delov omre\u017eja. Razvoj brezpilotnih zrakoplovov pa je odprl nove mo\u017enosti za izbolj\u0161anje teh postopkov. Brezpilotni zrakoplovi omogo\u010dajo nadzor tudi na te\u017eko dostopnih obmo\u010djih, zbirajo natan\u010dne podatke ter omogo\u010dajo hitrej\u0161e in cenej\u0161e preglede v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov prina\u0161a \u0161tevilne prednosti. Omogo\u010dajo la\u017eji dostop do visoko le\u017ee\u010dih ali nevarnih delov omre\u017eja, brez potrebe po neposredni prisotnosti osebja. S pomo\u010djo naprednih senzorjev, kot so kamere visoke lo\u010dljivosti, termalne kamere ali lidar sistemi, je mogo\u010de hitro zaznati napake \u2013 od po\u0161kodb vodnikov do korozije ali okvar izolatorjev. Tak\u0161en pristop omogo\u010da zgodnje odkrivanje te\u017eav in pravo\u010dasno ukrepanje, kar zmanj\u0161uje mo\u017enost izpadov in pove\u010duje zanesljivost oskrbe z elektri\u010dno energijo. Kljub vsem prednostim pa ima uporaba brezpilotnih zrakoplovov tudi nekaj izzivov. Med glavnimi so pomanjkanje enotnih standardov za njihovo uporabo, zakonske omejitve glede varnosti in zasebnosti ter tehni\u010dne omejitve, kot so domet, zmogljivost senzorjev in trajanje baterij. Poleg tega je treba zagotoviti ustrezno usposabljanje operaterjev ter u\u010dinkovito povezavo brezpilotnih sistemov z obstoje\u010dimi informacijskimi sistemi za upravljanje omre\u017eij. Cilj \u010dlanka je predstaviti mo\u017enosti in koristi uporabe brezpilotnih zrakoplovov pri pregledovanju elektroenergetskih distribucijskih omre\u017eij. Obravnavane bodo njihove prednosti v primerjavi s klasi\u010dnimi metodami, izpostavljeni bodo glavni izzivi in predstavljeni primeri dobre prakse. Prav tako bo analiziran vpliv brezpilotnih zrakoplovov na u\u010dinkovitost vzdr\u017eevanja, stro\u0161ke, varnost in okoljske vidike delovanja omre\u017eja. Namen raziskave je Namen raziskave je pokazati, kako lahko ta tehnologija prispeva k ve\u010dji zanesljivosti, natan\u010dnosti in trajnostnemu razvoju elektroenergetskih sistemov. S tem \u017eelimo poudariti pomen uporabe brezpilotnih zrakoplovov v sodobnih distribucijskih omre\u017ejih, kjer postajata u\u010dinkovitost in hiter odziv klju\u010dna dejavnika za prihodnji razvoj<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. mag. Rudi Zorko, Katarina Seliger Delovanje in aktivnosti  EZS Povzetek: \u010clanek podaja kratek pregled dejavnosti Elektrotehni\u0161ke zveze Slovenije. V prvem delu je povzetek operativnih dejavnosti EZS v minulem obdobju. Tudi EZS se soo\u010da s prilagoditvijo dela tehnolo\u0161kemu prehodu in razvoju stroke, ki jih v \u010dim ve\u010dji meri sku\u0161a vpeti v aktualno in nadaljnje delo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5546"}],"collection":[{"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5546"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5546\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5607,"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5546\/revisions\/5607"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/ed-mb.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5546"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}