POVZETKI REFERATOV - 2005

 

 

 

 

Prof.dr.Gorazd Štumberger, univ.dipl.ing.el., Klemen Deželak, univ.dipl. ing.el., Prof.dr.Jože Voršič, univ.dipl.ing.el.
DINAMIČEN MODEL ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA

 


V prispevku je predstavljen dinamični model elektroenergetskega sistema (EES) Slovenije, sestavljen v programskem paketu Matlab/Simulink s knjižnico PowerSys. Dinamični model EES Slovenije vsebuje modele vseh pomembnejših generatorjev in transformatorjev, modele 400, 220 in 110 kV omrežij, povezave z omrežji sosednjih držav, modele pomembnejših porabnikov ter dele omrežij nižjih napetosti.

 

 

Denis Lenardič, univ.dipl.ing.el.
POVEZOVANJE FOTONAETOSTNIH SISTEMOV Z JAVNIM ELEKTROENERGETSKIM OMREŽJEM

 


Z elektroeneregetskim omrežjem povezani fotonapetostni sistemi predstavljajo več kot tričetrtine vseh nameščenih fotonapetostnih sistemov. Za zanesljivo delovanje in za omejevanje možnih negativnih vplivov fotonapetostnih sistemov na omrežje in obratno, je potrebno dobro poznavanje tehničnih parametrov in predpisov s tega področja. Uporaba opreme, ki ne ustreza zahtevam, ima lahko za posledico veliko materialno škodo, saj so najbolj občutljivi deli fotonapetostnih sistemov obenem tudi najdražji. Najpomebnejše parametre s področja priključevanja fotonapetostnih sistemov na omrežje, kot so: frekvenca, napetost, popačenje, delovanje razsmernikov ob izpadu omrežja in podobno, sicer definira standard SIST EN 61727, ki je tudi najpomembnejši dokument s tega področja.

 

 

Mag.Andrej Hanžič, univ.dipl.ing.el., Prof.dr.Jože Voršič, univ.dipl.ing.el, Boris Čižmešija, univ.dipl.ing.el. ,
Mag.Viljem Muzek, univ.dipl.ing.el.

OZEMLJITEV SONČNIH ELEKTRARN

 

 
Mikro energetski pretvorniki (mišljeni so generatorji majhnih moči, ki uporabljajo kot energent predvsem plin, vodni potencial, sončno energijo in vetrno energijo) morajo biti izvedeni in priključeni na omrežje tako, da je zagotovljeno varno obratovanje za pretvornike same, za omrežje (in ostale na omrežje priključene naprave) ter za vse ljudi, ki pridejo z njimi v stik. Večinoma zadoščajo že do sedaj uveljavljena pravila, nekatere naprave pa zahtevajo dodatni razmislek pri nekaterih rešitvah. Tako je na primer pri ozemljitvi fotonapetostnih sistemov, izklopu fotonapetostnih sistemov itd. V članku smo torej posebej izpostavili zahteve za sončne elektrarne.

 

 

Igor Juričev, univ.dipl.ing.el., Robert Kotar, univ.dipl.ing.el., Matjaž Mlinšek, univ.dipl.ing.el.
NAJNOVEJŠE TEHNIČNE REŠITVE PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ZGRADBAH

 


Izjemno hiter tehnološki napredek na področjih znanosti je močno povečal število in kompleksnost naprav, hkrati pa tudi množico podatkov, ki jih moramo med seboj pravilno povezati v najkrajšem možnem času.
V tem kontekstu lahko vidimo zaščitne naprave kot oklep, ki varuje naprave in ljudi tudi pred tako močnimi zunanjimi motnjami kot so udari strele.
Namen vgradnje prenapetostnih zaščit je, da s pravilno izbrano zaščito na pravilno izbranem mestu preprečujemo tehnološko in ekonomsko škodo

 

 

Mag. Boris Žitnik, univ. dipl. ing.el.
POMANKLJIVOSTI PRI GRADNJI OZEMLJITVENIH SISTEMIH IN PRENAPETOSTNIH ZAŠČIT V PRAKSI

 


Pri pregledu električnih in strelovodnih instalacij nastajajo različne vrste nepravilnosti pri izvedbah ozemljilnih in ozemljitvenih sistemov. S temi  problemi pa je tudi povezana izvedba zaščit pred prenapetostmi (izbira in nameščanje). V predloženem referatu bodo podane nekatere napačne rešitve kakor tudi njihovo pravilno reševanje. Predvsem pa bodo prikazane rešitve kot vzorec za poenotenje tovrstnega dela pri izvajanju in popravilih električnih in strelovodnih instalacij.

 

 

Viktor Martinčič, univ.dipl.ing.el., Mag. Darko Koritnik, univ.dipl.ing.el., Prof. dr. Jože Pihler, univ.dipl.ing.el.,
Danijel Glušič univ.dipl.ing.el.

UPORABA NOVE GENERACIJE VISOKONAPETOSTNIH VAROVALK ZA ZAŠČITO TRANSFORMATORJEV

 


Uporaba taljivih varovalk je najpogostejša zaščita distribucijskih transformatorjev pred posledicami povečanih vrednosti primarnega toka in kratkega stika. Tak način zaščite je enostaven, zanesljiv in cenovno ugoden, vendar se pojavijo določeni problemi in omejitve. V tem prispevku so razložene fizikalne zakonitosti varovanja s taljivimi varovalkami in praktične rešitve. Prav tako so prikazani najnovejši dosežki na tem področju in trendi razvoja.

 

 

Mag. Breda cestnik, univ.dipl.ing.el., Mag.Rudi Vončina, univ.dipl.ing.el., Dr. Anton Sinigoj, univ.dipl.ing.el.,
Mag. Edi Bulić, univ.dipl.ing.el.

ZASLANJANJE MAGNETNEGA POLJA S PREVODNIMI IN FEROMAGNETNIMI ZASLONI

 


Članek obravnava zaslanjanje magnetnega polja s prevodnimi in feromagnetnimi zasloni. Podani so vplivni parametri in faktorji zmanjšanja polja na podlagi analize in merilnih ter računskih rezultatov 2D primerov

 

 

Albert Marzidovšek, ing.el.
SISTEM ZANESLJIVOSTI NAPAJANJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE V MARIBORU

 


Članek prikazuje rešitve energetskega napajanja CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE v Mariboru. Specifičnost izvedbe kanalizacijskega sistema zahteva brezpogojno obratovanje vitalnega segmenta naprave v procesu, ki zagotavlja potrebne pretočne količine. Ta zahteva pa pogojuje razpolaganje z dovolj električne energije tudi pri izpadu omrežja, kakor tudi obratovanje ob izpadu določenih vitalnih pogonov, ali izpade celotnega stikalnega bloka.

 

 

Jože Hebar, univ.dipl.ing.el.
ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI V VSEH VIDIKIH POSLOVANJA Z UPORABO INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ

 


Poudarek na doseganju varnosti (razpoložljivosti, zaupnosti) na področju načrtovanja, izvedbe in vzdrževanja šibkotočnih pokabljenj (ožičenj).

 

 

Janez Kokalj,univ.dipl.ing.el.
KOMUNIKACIJE V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH OKOLJIH

 


Procesni element, tako senzor kot aktuator je treba na nek način povezati z avtomatizacijskim sistemom, s katerim vodimo proces. Na izbiro te povezave vpliva tudi dejstvo, da imamo v procesni industriji pogosto opravka z eksplozijsko ogroženimi okolji. Povezavo lahko realiziramo na različne načine: klasično s povezavo preko barier na krmilnik, s povezavo na dislocirane enote RIO (remote I/O), ki se nahajajo kar v Ex okolju ali s komunikacijo preko enega od procesnih vodil.

 

 

Ivan Leban, univ.dipl.ing.el.
NOVOSTI V PRAVILNIKU O PROJEKTNI IN TEHNIČNI DOKUMENTACIJI

 


Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, ki je bil najavljen v Zakonu o graditvi objektov  ( ZGO1) je izšel v lanskem letu in je od julija v veljavi. Prinesel je kar nekaj novosti, tudi precej nedorečenosti in tudi nezadovoljstva med uporabniki. Pravilnik ni bil pisan v smislu definiranja vsebine projektov, kar so nekateri pričakovali, ampak v definiranju minimalnih zahtev, ki jih mora, predvsem po administrativni plati, zagotavljati posamezni projekt. Pravilnik je prinesel bistveno drug pogled na vsebino Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta sedaj nadomešča in dopolnjuje bivšo lokacijsko dokumentacijo, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in dodaja dokazovanje o vodenju postopkov do pridobitve gradbenega dovoljenja, pri tehnični vsebini pa se osredotoči predvsem na dokazovanju izpolnjevanju bistvenih zahtev, ki jih mora izpolnjevati objekt. Posebna novost je tudi Tehnična dokumentacija, ki jo pod tem imenom do sedaj nismo poznali.Referat prikaže tudi problematiko strukturiranja in odgovornosti v projektu v skladu s tem novim Pravilnikom.

 

 

Marko Kotnik, univ.dipl.ing.el.
NOVOSTI, STANDARDI-POSEBNOSTI S PODROČJA EL. INŠTALACIJE

 


"Pri projektiranju ali izvajanju nizkonapetostnih električnih inštalacij je potrebno upoštevati kar nekaj pomembnih parametrov, da bo po končanih delih električna inštalacija kvalitetno služila svojemu namenu. Med osnovnimi parametri so splošne karakteristike, ki jih opredeljuje standard SIST HD 384.3."

 

 

Mag.Viktor Lovrenčič, univ.dipl ing.el., Matjaž Lušin, dipl.inž.el., Branka Bajde Gabrovšek univ.dipl.prav.
VZDRŽEVANJE SF6 NAPRAV IN RAVNANJE Z NJIM POVEZANIKI ODPADKI

 


SF6 je zaradi svoje izolacijske sposobnosti zelo primeren za izolacijski plin v visokonapetostnih in srednjenapetostnih napravah, saj je v primerjavi z zrakom nekajkrat boljši izolator in ga potrebujemo bistveno manj, kar nam omogoča prihranek prostora in teže v konstrukciji nove elektroenergetske naprave. SF6 kot izjemno pomemben material visokonapetostne elektroenergetske opreme, je bil spoznan kot plin, ki škoduje efektu tople grede in povečuje globalno segrevanje, saj ima dolgo atmosfersko življenjsko dobo. Da bi rešili ta problem so vodilni strokovnjaki na tem področju ustvarili metode s katerimi, namesto da bi onesnažen plin izpustili v atmosfero, prečistimo plin, ko je kontaminacija plina manjša ali pa ga recikliramo, ko je toliko bolj kontaminiran. V končni fazi, ko je plin že povsem neuporaben in se ga ne da več reciklirati, se uporabi zadnja možnost in to je sežig, ki pa izpusti vatmosfero zanemarljiv del nevarnih snovi. Prečiščevanje plina in reciklaža le-tega nista pomembna le iz okoljevarstvenega vidika ampak tudi iz ekonomskega, saj sta ti dve metodi cenejši kot pa dobava povsem novega plina. SF6 mora biti dobro vzdrževan in večkrat prečiščen, saj le tako lahkokonstantno zagotavljamo odlično kakovost in nespremenjene karakteristike plina, ki vodijo k boljšemu izkoristku le-tega in posledica je privarčevan denar. Kontaminacija SF6 se v elektroenergetski opremi pojavi predvsem zaradinaslednjih razlogov:
- prevažanje plina, puščanje plina, desorpcije notranjih površin, strnjenih materialov in zaradi absorberjev, razkroj zaradi razelektritev, sekundarnih reakcij z produkti, ki nastanejo ob razelektritvah, mehansko nastajanje prahu in majhnih delcev.
Funkcionalno poslabšanje naprave, ki vsebuje kontaminiran SF6 se kaže v:
- nevarnost za zdravje, korozija, kvaliteta izolacije zaradi razpok v plinu, kvaliteta izolacije na površini izolacijskega medija, sposobnost delovanja stikalne naprave, prenos toplote.

 

 

 

 

 

na vrh

nazaj