Zbornik ali cd 30. Posvetovanja lahko naročite na naš e-mail: info@ed-mb.si

30. POSVETOVANJE - KOTNIKOVI DNEVI

mag. Jožica Škof Nikolič
1. UPORABA STANDARDOV PRI PREDPISIH

Točke, ki jih bo predstavitev zajemala:
1. Primerjava standard in predpis – prikazati razlike med predpisom in standardom (način sprejemanja, namen uporabe, organi priprave)
2. Predstavitev razlik med harmoniziranim in neharmoniziranim področjem zakonodaje – povedati, kdo pripravlja posamezne vrste predpisov in kakšne so razlike?
3. Zakonska podlaga za obvezno uporabo standardov – predstavitev osnovnih pravnih aktov, na osnovi katerih se lahko tehnična zakonodaja sklicuje na standarde.
4. Predstavitev načinov sklicevanj na standarde v predpisih – prikaz posameznih načinov s primeri iz prakse.
5. Novi pristop in pomen harmoniziranih standardov – razlaga osnov novega pristopa tehnične zakonodaje in glavne prednosti takih predpisov v EU prostoru.
6. Predstavitev dejavnosti kontaktne točke SIST – pojasniti, katere informacije o veljavnih predpisih in standardih lahko nudimo strankam.
 

Ervin Seršen, univ. dipl. inž. el.
2. E-TRACK  -  evropski projekt sledenja električni energiji

Odprtje trga z električno energijo je dalo odjemalcem možnost izbire dobavitelja. Električna energija je postala blago, ki ima svoje karakteristike – atribute. S temi morajo biti seznanjeni odjemalci. Poleg tehničnih atributov, ki so napetost, frekvenca in oblika, je pomemben atribut tudi poreklo električne energije. Okoljsko osveščeni odjemalci želijo vedeti iz katerih primarnih virov je bila pridobljena električna energija in koliko je bilo pri  tem sproščenih toplogrednih plinov ali jedrskih odpadkov. Za dokazovanje porekla električne energije so bili v posameznih državah vzpostavljeni različni sistemi sledenja. V prvem delu evropskega projekta E-TRACK-I, ki je trajal od leta 2005 do 2007, se je opravila analiza stanja zakonodaje za stare članice in zaradi različnih sistemov sledenja je bil pripravljen predlog evropskega standarda. V drugem delu projekta E-TRACK-II (2007-2009), kjer sodeluje tudi Javna agencija RS za energijo, se obravnava zakonodaja o sistemih sledenja v vseh državah članicah Evropske Unije.  
V prispevku bodo prikazani rezultati projekta in uporaba inštrumentov za sledenje, kot so: blagovne znamke, obvezna objava sestave proizvodnih virov, dokazovanje predpisanih kvot obnovljivih virov, izvajanje podpor proizvodnji in dokazovanje ciljnih deležev.
 

mag. Mitja Koprivšek,
Viktor Martinčič, univ. dipl. inž. el.
3. FOTONAPETOSTNI SISTEMI - PREGLED OBSTOJEČIH IN PRIPRAVA NOVIH IECSTANDARDOV ZA FOTOVOLTAIČNE VAROVALKE

Fotonapetostni sistemi so eden od pomembnih bodočih alternativnih virov energije, ki bodo bistveno vplivali na izgradnjo elektroenergetskih sistemov. Zaradi svojih tehničnih lastnosti in posebnosti v projektiranju,  izgradnji in obratovanju, so predvidene tudi spremembe v standardih za posamezne gradnike fotovoltaičnih sistemov. V prispevku so prikazane spremembe in dopolnitve standarda IEC 60269 za talilne varovalke, kjer bodo v posebnem delu definirani vsi tehnični pogoji za fotovoltaične talilne varovalke. Spremembe standarda so še v delovni fazi in še niso dokončne.  Kljub temu že v tej fazi predstavljajo koristno informacijo o trendu razvoja na področju zaščitnih naprav v fotonapetostnih sistemih in bodo koristne za vse, ki se ukvarjajo z njimi.
 

mag. Vinko Božič
Anton Bizant, dipl. inž. el.
4. IZKUŠNJE PRI NAČRTOVANJU, VGRADNJI IN UPORABI SISTEMOV ZA BREZPREKINITVENO NAPAJANJE V RAZLIČNIH ELEKTRIČNIH INSTALACIJAH

Prispevek obravnava izkušnje pridobljene v  dveh  desetletjih  uporabe naprav za brezprekinitveno napajanje – UPS ( angl. Uninterruptible Power Supply ).  V začetku je predstavljen  razvoj mednarodnih standardov tega področja in pomembne novosti z uvedbo posebnih  standardov za UPS-e. V nadaljevanju prikazujemo, da UPS ni  neodvisna enota, ki jo enostavno priključimo v električno omrežje, pač pa aktivni člen, ki ima svoj električen vpliv na okolico v kateri deluje. Analizirane so težave in problemi, ki so se pokazali v uporabi in so nastali kot posledica neupoštevanja vseh lastnosti  UPS-ov ob projektiranju ali ob sami namestitvi naprave v električni tokokrog.  Večina obdelanih primerov se nanaša na električne vplive bodisi kot povraten vpliv na napajalni vir (harmoniki, delovanje zaščit , motorni agregat kot napajalni vir ), bodisi na distribucijo in nanjo vezane posebne uporabnike na izhodu UPS-a ( impulzni odjemi, zagonski tokovi, odjemi z enosmerno komponento toka, selektivnost zaščit, galvanska izolacija ).  Zaključujemo s primeri vezav UPS naprav za doseganje visokih zanesljivosti in razpoložljivosti ter omejitvami, ki se pojavljajo v praksi in vplivajo na zmanjšanje zanesljivosti.
 

Ivan Dovnik, dipl. inž. el.
5. UPORABA SISTEMSKIH ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE KOT ODZIV NA POTREBE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Kot odgovor na potrebe po nadaljnjem razvoju trga z električno energijo so na področju merjenja in registracije električne energije v zadnjih letih v velikem razcvetu sistemi daljinskega merjenja in upravljanja odjema pri gospodinjskih in ostalih malih poslovnih odjemalcih. Ti sistemi so poznani pod kraticama AMM (Advanced Metering Managment) oziroma AMI (Advanced Metering Infrastracture) in predstavljajo bodočo informacijsko infrastrukturo, ki bo omogočala nadaljnji razvoj trga z električno energijo in novih storitev. S tehnološkim razvojem tako imenovanih pametnih števcev SM (Smart Meters) postaja merilno mesto električne energije skupna informacijska vstopna točka različnim ponudnikom blaga in storitev. Zaradi priporočil v EU direktivah o učinkoviti rabi energije (države članice zagotovijo obračun po dejanski porabi energije in dovolj pogosto, da lahko odjemalci uravnavajo svojo porabo), lahko v kratkem pričakujemo odločitev o obvezni uvedbi AMM sistemov na celotnem prostoru Evropske Unije.
V Elektro Maribor smo do leta 2005 na merilna mesta gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcih nameščali izključno indukcijske števce električne energije. Večina teh indukcijskih števcev je tik pred iztekom življenjske dobe, zato jih je potrebno v naslednjih letih nadomestiti z novimi. Na osnovi evropskih smernic in potreb po učinkovitejšem in za bodoče zahteve odzivnejšem poslovnem procesu merjenja, smo se konec leta 2005 odločili za prehod na AMM sistem. V zadnjem letu tako že vgrajujemo sistemske števce, ki so opremljeni z odklopnikom in komunikacijskimi vmesniki, ki omogočajo daljinski izklop, omejevanje priključne moči, odbiranje števcev ostalih dobaviteljev in upravljanje s porabo. AMM sistem v katerega je danes vključenih nekaj več kot 12% odjemalcev, nam zraven osnovnega odčitavanja služi tudi za učinkovito odkrivanje nedovoljenega odjema in s tem povezanih izgub v omrežju, hitrejšo odkrivanje napak, natančnejšo analizo potreb po vlaganju v omrežje, spremljanje kakovosti dobave električne energije in enostavnejšo zamenjavo dobavitelja.
Odjemalci, ki so vključeni v ta sistem danes koristijo vse ugodnosti, ki jih ti sistemi nudijo. Najpomembnejša ugodnost je mesečni obračun porabljene električne energije po izmerjenih količinah, torej brez nepredvidljivih letnih poračunov in eno ali dvotarifni način merjenja energije brez stroškov nabave potrebne merilne opreme in stroškov storitve vgradnje.
 

Marko Kotnik, univ. dipl. inž. el.
Drago Pavlič, univ. dipl. inž. el.
6. SLOVENSKI STANDARDI V SODOBNIH TEHNOLOGIJAH OSKRBE Z ENERGIJO

Prispevek obravnava projekt postroja za pridobivanje bioplina iz organskih odpadkov, ki je bil sprojektiran, zgrajen pa v podjetju Koto d.d. Obratuje že več kot leto dni. Inovativne rešitve na področju energetike, razvite v podjetju Esotech, prispevajo k uporabi alternativnih virov energije. Obravnavani in prikazani so projektirani parametri s poudarkom na zahtevah pri izvedbi električnih inštalacij in upoštevanju predpisov s tega področja. Ob izbiri tehnologije so bile dodatno upoštevane tudi zahteve slovenskih standardov. Širše postavljene zahteve slovenskih standardov omogočajo ustrezno namestitev inštalacijskega sistema. Zahteve druge skupine slovenskih standardov zagotavljajo varno delovanje inštalacij in opreme.
 

Edvard Košnjek, univ. dipl. inž. el.
7. PREDNOSTI IN SLABOSTI TK TEHNOLOGIJ ZA NADALJNJO INFORMATIZACIJO SN OMREŽJA

Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ima v slovenski elektrodistribuciji dolgo zgodovino. Uvajanje IKT je sledilo razvoju tehnike in vedno ostrejšim zahtevam po nadzoru in vodenju distribucijskega omrežja. Dandanašnji distribucijski centri vodenja (DCV) omogočajo daljinski nadzor in vodenje RTP, RP ter posameznih daljinsko vodenih stikalnih naprav na samem SN omrežju. Izziv za bližnjo prihodnost je informatizacija celotnega SN omrežja, torej implementacija takšnih IKT, ki bodo zadostile sedanjim in tudi prihodnjim potrebam po nadzoru in vodenju celotnega SN omrežja, omogočale širitev nadzora na NN omrežje ter hkrati zagotavljale potrebno komunikacijsko infrastrukturo sodobnim AMI sistemom. Pri tem je ključno vprašanje izbire optimalne komunikacijske tehnologije, standardov in komunikacijskih protokolov.
V referatu so predstavljene prednosti in slabosti različnih komunikacijskih tehnologij, s katerimi je mogoče realizirati prenos podatkov med transformatorskimi postajami SN/NN in informacijskim sistemom na sedežu distribucijskega podjetja: optično omrežje, javno brezžično omrežje GPRS in UMTS, digitalni radio (TRBO), tehnologiji WiMax in WiFi. V pilotnih projektih so bile nekatere od naštetih tehnologij tudi praktično preizkušene. Posebna pozornost je bila namenjena ugotavljanju potrebne in dosegljive kapacitete komunikacijskega kanala, problematiki zagotavljanja varnosti komunikacijskega sistema in tehnično – ekonomski dostopnosti posamezne komunikacijske tehnologije.

Dean Ogrizek, univ. dipl. inž. el.
8. IZVEDBA 110 KV KABELSKE POVEZAVE PO STRUGI REKE DRAVE

Kot ena med zanimivosti leta 2008 v podjetju Elektro Maribor d.d. je izvedba 110 kV kabelske povezave med razdelilnima transformatorskima postajama RTP 110/10(20) kV Melje in RTP 110/10(20) kV Koroška vrata. Posebnost oz. zanimivost povezave je, da se je izvedla po strugi reke Drave z enožilnim morskim kablom. V Sloveniji je že kar nekaj kabelskih povezav na nivoju 110 kV, vendar je to prvi primer, ko se je za povezavo uporabil morski kabel in tudi prvi primer, ko se je kabel položil vzdolž  rečne struge. Tudi v evropskem merilo ni veliko primerov, ko bi se 110 kV kabel položil vzdolž katere reke, navkljub temu, da je že kar precej odmevnih morskih povezav med otoki in kopnim.
 

Silvo Ropoša, univ. dipl. inž. el.
Boris Unuk, univ. dipl. inž. el.
9. UVEDBA NAPETOSTNEGA STABILIZATORJA V NIZKO NAPETOSTNA OMREŽJA ELEKTRO MARIBOR

Ustrezna kakovost električne energije je osnovna zahteva, ki jo je potrebno upoštevati v vseh segmentih elektroenergetskega sistema. Največji vpliv na kakovost električne energije pa imajo prav distribucijska omrežja. Zato si prav elektrodistribucijska podjetja najbolj prizadevajo za kakovostno električno energijo. Potrebno je izpolniti pričakovanja odjemalcev in upravičiti njihovo zaupanje, kar je lahko odločilnega pomena v novih tržnih razmerah.
Minimalne parametre kakovosti napetosti pri dobavi električne energije odjemalcem za nizkonapetostna omrežje določata standarda SIST EN 50160 ter HD472 S1. Kakovost električne energije je za razliko od kakovosti večine drugih dobrin težko merljiva. Omembe vredno je pri tem tudi dejstvo, da za kakovost električne energije ni enotne definicije. Definicije se razlikujejo glede na to, ali pojem definira sistemski operater distribucijskega omrežje ali odjemalec. Seveda pa so v sodobnih tržnih razmerah najpomembnejši merilniki kakovosti električne energije prav porabniki. Med pomembnejše parametre kakovosti električne napetosti, katerih dopustne vrednosti so določene z zgoraj navedenima standardoma, zagotovo sodijo velikost, odklon in upad napajalne napetosti. Predvsem velikost napetosti je na koncih dolgih nizkonapetostnih izvodov iz transformatorskih postaj ob stalni rasti koničnih moči pri odjemalcih zelo problematična.
Norveško podjetje Magtech je v sodelovanju s skandinavskimi elektrodistribucijskimi podjetji razvilo napravo, ki uspešno odpravlja nekatere težave v zmogljivosti preobremenjenih omrežij. Gre za t.i. Magtechov stabilizator za nizkonapetostna omrežja, ang. Magtech Voltage Booster oziroma krajše MVB.
Naprava dinamično vzdržuje nivo napetosti ne glede na dolžino voda ter trenutno moč odjema. Pri tem dinamično prilagaja ojačanje vsake faze posebej. Nastavljen je na konstantno izhodno napetost in ojačanje prilagaja spreminjajoči se obremenitvi in posledičnim padcem napetosti v omrežju. Ob večjih obremenitvah vhodna napetost pade, zaradi česar se ojačanje ustrezno poveča tako, da se padec na izhodu izravna.
V referatu bo na kratko opisan potek uvedbe omenjenega stabilizatorja v nizkonapetostna omrežja Elektro Maribor. Podani bodo najpogostejši problemi pri iskanju in preverjanju ustreznih lokacij v nizkonapetostnih omrežjih, potrebne predhodne meritve, umestitev v prostor, nekatere posebnosti pri projektiranju ter izvedba. Iz analize rezultatov prvih meritev, izvedenih ob vključitvi omenjenega stabilizatorja, bodo podane najbolj evidentne prednosti in slabosti uporabe stabilizatorja, nakazane pa bodo tudi nekatere smernice za morebitno nadaljnjo širšo uporabo stabilizatorjev v distribucijskih omrežjih.
 

mag. Darko Koritnik
10. NIZKONAPETOSTNI STIKALNI IN ZAŠČITNI ELEMENTI IN NJIHOVA UPORABA V STIKALNO RAZDELILNIH NAPRAVAH

Nizkonapetostni stikalno - zaščiti elementi kot so inštalacijski odklopniki, tarifni odklopniki odklopniki z vgrajeno zaščito, motorska zaščitna stikala in podobno so namenjeni za nadtokovno in kratkostično zaščito tokokrogov v električnih inštalacijah in omrežju. V prispevku so prikazani standardi in postopki po katerih se ti elementi preskušajo ter dejanske obratovalne razmere v katerih obratujejo.
Posebej sta izpostavljeni dve obratovalni stanji. Prikazane so kratkostične razmere v omrežjih in inštalacijah, ter primerjava s standardiziranimi preskusnimi pogoji. Opisani so detajli, ki se skrivajo v nazivnih podatkih za posamezne elemente in so pomembni za delovanje v realnih razmerah v elektroenergetskem omrežju.
Drug poudarek je na segrevanju elementov in naprav kot posledica prevajanja električnega toka. Obravnavani so preskusni postopki za posamezne elemente in integracija teh elementov v nizkonapetostne stikalno – razdelilne naprave (kot so in inštalacijske omarice razdelilne omarice, plošče…). Pri tem je poudarek na skladnosti navezujočih se standardov in njihovih zahtev.
V sklepnem delu so prikazane pomanjkljivosti standardov, kjer pravilna uporaba, pravilno izbranih elementov vodi v nepravilno izvedeno napravo. Opisani so tudi primeri namernega ali nenamernega pod dimenzioniranja ter posledice le-tega.
 

mag. Viktor Lovrenčič
mag. Maja Gerkšič Lah
11. SIST EN 50110-1:2007, UPRAVLJANJE Z ELEKTRIČNIMI INŠTALACIJAMI

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je januarja 2007 izdal novi slovenski standard SIST EN 50110-1:2007 - Upravljanje z električnimi inštalacijami (istoveten EN 50110-1:2004 - Operation of electrical installations).
Novi standard zamenjuje prejšnjo izdajo SIST EN 50110-1:1999 (EN 50110-1:1996). Vsebinsko je nadgradnja prejšnjega dokumenta in upošteva povratne informacije držav, ki so le-tega uporabljale v praksi.
Standard že uvodoma ugotavlja, da je veliko nacionalnih zakonodaj, standardov in internih pravilnikov upoštevano pri izdelavi le tega in je tako ustvarjena dobra osnova za oblikovanje kakovostnega dokumenta. Obravnavano je področje električnih inštalacij od zelo nizkih do zelo visokih napetosti.
Električne inštalacije so projektirane za sisteme proizvodnje, prenosa, pretvorbe, distribucije in uporabe električne energije. Lahko so izvedene kot trajne in stabilne inštalacije (distribucija, industrija, pisarne..), lahko so tudi začasne in mobilne električne inštalacije.
Standard obravnava definicije in terminologijo vendar je zapisan le v tujem jeziku, saj naš izdajatelj ni, razen naslova, zapisal nobene definicije v slovenskem jeziku.
Odpira se problematika uporabe pravilnega terminološkega zapisa pojmov iz obravnavanega standarda in Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka. Razlike so prisotne tako v posameznih definicijah kot v določitvi napetostnih razredov. Te razlike je potrebno uskladiti z dopolnitvami, posodobitvami in spremembami Pravilnika. SIST EN 50110-1:2007 in Pravilnik se ne ujemata v definiciji nazivnih napetosti in minimalnih varnostnih razdalj za delo pod napetostjo in delo v bližini napetosti.
Sodobnost SIST EN 50110-1:2007 narekuje dopolnitev in spremembe več kot petnajst let starega Pravilnik, kar je predstavljeno z nekaj bistvenimi razlikami med obema dokumentoma.
TC/DPN in Konzorcij DPN sta dala iniciativo SIST za prevod SIST EN 50110-1:2007 z željo, da se s prevodom vnesejo novi pojmi v rabo. Obenem je podana pobuda na MDDSZ oz. IRSD za spremembo in dopolnitev Pravilnika.
 

Ivan Leban, univ. dipl. inž. el.
12. PRIMERJAVA STANDARDA SIST HD 637 S1 S PRAVILNIKOM O TEH.NORMATIVIH ZA ELEKTRO ENERGETSKE POSTROJE NAD 1000V

V drugi polovici lanskega leta je izšel še slovenski prevod standarda SIST HD 637 S1 z naslovom Elektroenergetske naprave nad 1kV izmenične napetosti. V prispevku je podan komentar na trenutno stanje regulative in standardizacije iz tega področja v Sloveniji in stanje v svetu. Narejena je primerjava med standardom in sedaj še veljavnim, a zelo starim Pravilnikom o tehniških normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000V. V prispevku so podana opozorila na spremembe, ki jih ta ključni standard prinaša tako v pogledu obsega vsebine, novih področij obravnave kot na spremembe v določilih in metodologijah izračunov in meritev. Iz pregleda se tudi vidi katera določila ali druge dele obstoječih Pravilnikov bi lahko ta Standard, v kolikor bi bil uveden z ustreznim Pravilnikom, zamenjal. Podan je predlog, da bi ta standard po regulatorni plati čim prej uvedli v prakso.
 

mag. Dejan Matvoz 
Rok Leskovec, univ.dipl.inž.el.
13. NAVODILA ZA PRIKLJUČEVANJE IN OBRATOVANJE ELEKTRARN DO 10 MW

V okviru novih SONDO so tudi Navodila za priključevanje in obratovanje elektrarn do 10 MW, ki obratujejo v distribucijskem omrežju EES Slovenije. Članek predstavlja nov koncept obratovanja elektrarn v omrežju in tehnične pogoje za vključevanje elektrarn v omrežje.

Matjaž Osvald, univ. dipl. inž. el.
Matjaž Miklavčič, univ. dipl. inž. el.
14. SISTEMSKA OBRATOVALNA NAVODILA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA ELEKTRIČNE ENERGIJE S PRILOGAMI (osnutek

V referatu bo predstavljena vsebina osnutka Sistemskih obratovalnih navodil distribucijskega omrežja električne energije ter nekaterih prilog kot so Tipizacija merilnih mest, Nabor merilne opreme in Tipizacija omrežnih priključkov. Poudarek bo na vsebinah tehničnih zahtev, ki so stvar odnosa SODO - uporabnik v postopkih priključevanja in obratovanja distribucijskega omrežja z električno energijo.
Vsebina Navodil za priključevanje in obratovanje elektrarn z močjo do 10 MW, ki so del SONDO, bo predstavljena v posebnem referatu mag. Matvoz Dejana.
 

PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB!