POVZETKI 2012

 

 

 

 

 

1. Janez Zrnec, Boštjan Lipuš

Problematika uporabe obstoječih veljavnih  standardov, pravilnikov ter novih vodil pri kontroli in testiranju elektronskih števcev električne energije.
 

 

 

Referat bo obsegal široko razlago področja kontrole in testiranj elektronskih števcev električne energije z uporabo obstoječih in novih standardov, pravilnikov in vodil. Jasno je, da na področju števcev za merjenje električne energije prihaja do velikih tehnoloških sprememb. Lahko rečemo, da je števec električne energije prerasel samo in zgolj merjenje električne energije. Novi  »pametni« števci so sestavljeni  iz več različnih naprav, ki omogočajo vrsto novih funkcij.  Vendar lahko trdimo, da vsi standardi, ki zadevajo to področje ne sledijo tehnološkim spremembam. Zaradi tega se je v zadnjem obdobju na omenjenem področju v okviru evropskih in svetovnih inštitucij začelo odvijati v smeri spreminjana določenih dokumentov.  Zato bomo v prvem delu referata predstavili nekatere spremembe na tem področju.  Omenili bomo vodilo OIML, priporočila WELMEC, delovanje tehnološkega komiteja TC 13,…  Nadalje se bomo osredotočili na dobro prakso iz tujine na področju statističnega vzorčenja števcev, SAT in SIT testiranj ter prevzemnih kontrol novih števcev. V nekaterih državah EU (Nizozemska, Skandinavija, Švica,…) merilni laboratoriji (KEMA) že opravljajo določena testiranja na števcih električne energije. Za zaključek bomo predstavili nekaj metod in rezultatov testiranj in meritev v Merilnem laboratoriju Elektroservisi, ki sledijo novim vodilom, pravilnikom in postopkom.
 

 

 

 

 

 

2. mag. Mitja Koprivšek

Trend razvoja odklopnikov in stikal za zaščito proti pojavu električnega obloka
 

 

 

Pojav električnega obloka je v veliki večini primerov posledica napake v električni inštalaciji. V električnih inštalacijah so že vrsto let znani načini za odpravo napak pri kratkem stiku ali preobremenitvi električne inštalacije. Električne varovalke, instalacijski odklopniki, zaščitne naprave na diferenčni tok, močnostni odklopniki in druge zaščitne naprave so vsem dobro znani izdelki, ki preprečujejo škodo ob pojavu napake v inštalaciji. Kljub  znanim dejstvom in uspešni zaščiti, ki jo omenjene zaščitne naprave dandanes nudijo v električnih inštalacijah, obstajajo t.i. »sive« cone, kjer običajna zaščita ne zadošča.

To se dogaja v primerih, ko se napaka zgodi na takšnem mestu in v takšnem obsegu, ki jo sedanje zaščitne naprave več ne zaznajo. Pogost primer je na primer, stik med faznim in nevtralnim vodnikom, kjer se pogosto lahko zgodi, da je upornost na mestu okvare tako velika, da dejanski tok ne preseže toka proženja zaščitne naprave. Kljub temu pa se pojavi električni oblok, ki lahko povzroči veliko škodo. V takšnem primeru problema ne rešuje niti zaščitna narava na diferenčni tok, saj ta tok sploh ne obstaja. Naslednji problem je prekinitev faznega vodnika na nekem šibkem mestu, kjer lahko prav tako pride do pojava obloka, pa ga ne zazna niti nadtokovna niti diferenčna zaščitna naprava. Posledica je seveda lahko usodna za inštalacijo.

Poleg navedenega se je z uporabo obnovljivih virov električne energije povečala uporaba enosmernega toka in napetosti, predvsem v fotonapetostnih sistemih, kjer se uporabljajo čedalje višje napetosti. To dejstvo vodi k pogostemu pojavu obloka, ki pa ima v primerjavi z izmeničnim tokom še eno neprijetno lastnost.

Namreč, prehod toka skozi ničlo ima velik pomeni pri ugasnitvi izmeničnega obloka. Enosmerni oblok je s tega stališča bistveno nevarnejši.

Pričujoči prispevek podaja pregled stanja razvoja nove generacije zaščitnih naprav, s poudarkom na pregledu tehničnih principov zaznavanja obloka, na stanju standardizacije ter z oceno dejanskih aplikacij na področju uporabe obločnih zaščitnih stikal. Dodaten poudarek bo usmerjen na obločna ločilna stikala za fotonapetostne sisteme.
 

 

 

 

 

 

3. Marko Kotnik

Zaščita električnih inštalacij pred napetostnimi in elektromagnetnimi motnjami
 

 

 

Za načrtovanje varne inštalacije je potrebno upoštevati zahteve za varnost. Med zahteve za varno in zanesljivo delovanje električnih inštalacij sodijo tudi ukrepi pred napetostnimi nihanji, elektromagnetnimi motnjami, prenapetostmi atmosferskega izvora in zaradi stikalnih manipulacij in tudi zaščita pred podnapetostmi. Za naštete probleme podaja zaščitne ukrepe standard IEC 60364-4-44. Dokument podaja rešitve za naslednje dogodke:

  • okvara med visokonapetostnim sistemom in zemljo v transformatorski postaji, če ta napaja nizkonapetostno inštalacijo;
  • nizkonapetostno inštalacijo;
  • prekinitvi napajalnega nevtralnega vodnika v nizkonapetostnem sistemu;
  • kratkem stiku med linijskim in nevtralnim vodnikom;
  • naključnem stiku linijskega vodnika z zemljo v nizkonapetostnem sistemu IT;
  • prehodne prenapetosti atmosferskega izvora, ki se prenašajo po distribucijskem napajalnem sistemu.
     

 

 

 

 

 

4. mag. Boris Žitnik, Dean Ogrizek

Novosti s področja zaščite pred delovanjem strele in pred prenapetostmi
 

 

 

Pojav strele in prenapetosti spremlja življenje na Zemlji najverjetneje že od vsega začetka njenega obstoja. Ne glede na to, da se princip delovanja od samega začetka pa do danes ni spremenil to ne pomeni, da je podobno s poznavanjem tega pojava, ki kaže zelo stohastično in nepredvidljivo naravo. Ravno nasprotno od spoznanj Benjamina Franklina, pa do danes je bilo mnogo narejenega in raziskanega v procesu posameznih faz atmosferskih razelektritev in tudi njihovih učinkov. Sočasno s procesom razkrivanja skrivnosti strele so se posodabljali tudi zakonska določila, in priporočila stroke k čim boljšem obvladovanju pojava z namenom zaščititi življenje živih bitij in tudi premoženja. Sodoben čas prinaša močan razvoj novih tehnologij, ki so bistveno bolj občutljive na atmosferske razelektritve in njihove učinke. V smeri obvladovanja tovrstne problematika je v svetu precej novosti, ki bodo predstavljene v referatu.
 

 

 

 

 

 

5. mag. Viktor Lovrenčič, Matjaž Lušin, mag. Damjan Seme

Zakonodajni okvirji izobraževanja in usposabljanja upravljavcev in vzdrževalcev sončnih elektrarn
 

 

 

V referatu je predstavljena zakonodaja oziroma predpisi, ki zahtevajo za upravljanje in vzdrževanje sončnih elektrarn dodatno usposabljanje strokovnjakov, strokovnih oseb elektrotehniške stroke, z zahtevano izobrazbo in delovno dobo, kar je treba periodično preverjati odvisno od predpisa. Zahtevano je usposabljanje za upravljavce malih elektrarn, preglednike električnih inštalacij in vzdrževalce električnih inštalacij. Izobraževanje in usposabljanje električarjev, monterjev ali vzdrževalcev določa slovenska zakonodaja. Osnovna izobrazba za električarje je omogočena z rednim izobraževanjem (srednje in visokošolsko) ali z rednim poklicnim izobraževanjem (srednje, višješolsko in nacionalna poklicna kvalifikacija). Aktivnosti upravljanja, vzdrževanja in potrebnih posegov v sisteme električnih inštalacij so izvedljive in dovoljene ustrezno usposobljenemu osebju. Upravljavec energetskih naprav oziroma upravljavec malih elektrarn mora biti usposobljen v skladu z zahtevami Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav najmanj na pet let. Pravilnika, Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah, Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele, pripadajoče tehnične smernice TSG-N-002-2009 [12] ter TSG-N-003-2009 določata, da smejo naloge, povezane s pregledi električnih inštalacij in sistemov zaščite pred strelo, opravljati le posamezniki s pridobljenim ustreznim potrdilom o usposobljenosti za pregledovanje električnih inštalacij v skladu s predpisi. Potrdilo o usposobljenost se obnavlja na pet let. Področna zakonodaja, varnosti in zdravja pri delu, zahteva obdobno usposabljanje in preizkus znanja za električarje v skladu s predpisi najmanj na dve leti. V zadnjem času se odpira zelo aktualna problematika vzdrževanja električnih inštalacij oziroma sončnih elektrarn z metodo dela pod napetostjo. Glede na to, da je varna meja enosmerne napetosti za vzdrževalce, UDC=120 V, je potrebno nujno usposobiti izvajalce vzdrževanja sončnih elektrarn za metodo dela pod napetostjo. Nekaterih vzdrževalnih del, na primer zamenjave okvarjenega fotonapetostnega modula, namreč ni mogoče izvesti drugače kot pod napetostjo. V primeru požara na objektu z nameščeno sončno elektrarno se pojavlja tudi vprašanje učinkovitega predvsem pa varnega gašenja oz. usposobljenosti profesionalnih in prostovoljnih gasilcev s stališča varnosti pri gašenju pred nevarnostjo električnega toka.
 

 

 

 

 

 

6. Arpad Gaal

Uvajanje DPN v elektrodistribuciji
 

 

 

V letu 2011 smo v Elektro Maribor d.d. uvedli delo pod napetostjo na nizki napetosti. Kot kratica DPN, ki pomeni »Delo pod napetostjo«, že sama pove, da v energetiki ne gre za nov pojem, ampak za neki novi pristop k bolj strokovni uresničitvi vizije in poslanstva našega distribucijskega podjetja. Prednosti uvajanja dela pod napetostjo so sicer težko merljiva področja, vendar je skupek vseh večje zadovoljstvo odjemalcev. To, da ni potrebe po dodatnih obveščanjih o izpadih, da je posledično večja usposobljenost zaposlenih, naj bi bilo manjše število nesreč pri delu, da to delo zahteva obvladovanje najnovejših tehnologij, na koncu botruje večanju ugleda oz. veljave našega distribucijskega podjetja.

V referatu bom na kratko opisal problematiko praktičnega uvajanja DPN v našem distribucijskem podjetju. Prikazal bom nekaj praktičnih postopkov, kjer smo v distribuciji spoznali, da DPN res pomeni določeno prednost pred t.i. klasičnim brez napetostnim izvajanjem del na naših napravah. Jedro referata bo ena praktična naloga, kjer bom predstavil, na kakšen način smo se dela lotili, kje so pasti in kaj smo se naučili ob uvajanju DPN. Kot zaključek pa bom prikazal nekaj primerov, kjer DPN tudi izvajamo.
 

 

 

 

 

 

7. mag. Darko Koritnik

Prilagoditev močnostnega laboratorija ICEM-TC novim zahtevam na tržišču
 

 

 

Sončne elektrarne niso le celice in razsmerniki temveč še množica zaščitnih naprav, ki bi naj ščitili same naprave in okolico v primeru okvare. Med njimi so najpomembnejše taljive varovalke, prenapetostne zaščite, stikala, naprave za detekcijo obloka itd. Zaščitne naprave, ki so narejene za izmenične tokokroge v enosmernih tokokrogih praviloma ne delujejo pravilno. Zato so se in se še vedno intenzivno pripravljajo standardi za te naprave.

Novi standardi pomenijo tudi novosti v preskuševališčih. Te novosti se pa tudi hitro spreminjajo in s tem preskusne zahteve, kar je problematično za preskuševališča. V tem negotovem času smo se v različnih preskuševališčih različno odzvali. Nekatera preskuševališča so čakala oz. še čakajo, da obdobje »otroških bolezni« standardov mine. Nekatera preskuševališča pa  se sproti prilagajajo zahtevam razvijajočih standardov. To je poslovna odločitev posameznega preskuševališča.

V elektroenergetskem laboratoriju ICEM-TC smo se odločili, da se bomo sproti prilagajali spremembam. Dopolnjevali smo opremo in merilne postopke glede na informacije, ki smo jih dobili od strank, in članov mednarodnih tehničnih odborov, ki pripravljajo standarde. Vendar večinoma nismo šli v velike investicije, dokler nismo zagotovo vedeli kakšne bodo končne zahteve standarda. V ICEM-TC smo to negotovo prehodno obdobje premostili z improviziranimi rešitvami, ki omogočajo preskuse v skladu z zahtevami standarda in niso zahtevale velikih finančnih vložkov. Vendar so te rešitve časovno in delovno potratne. Glede na stanje standardov, trende njihovega razvoja in pa zahteve trga smo se odločili, da začnemo z generalno prenovo preskuševališča.

V tem prispevku so predstavljene rešitve s katerimi smo v ICEM-TC sproti prilagajali preskuševališče. Opisane so začasne rešitve, ki smo jih razvili v času priprav standardov in trajne rešitve, ki so delno že aktivne oz so še v pripravi.
 

 

 

 

 

 

8. Franci Milhar, Šrečka Žlajpah

Kompaktiranje daljnovodov
 

 

 

Kompaktiranje daljnovodov je ena od možnosti, za lažje umeščanje v prostor. Omogoča namreč gradnjo oziroma rekonstrukcijo daljnovodov z manjšimi dimenzijami trase in samih elementov daljnovoda. Nekatere tehnične rešitve kompaktiranja pa je mogoče uporabiti tudi pri gradnji klasičnih daljnovodov.

Predstavili bomo možnosti uporabe kompaktiranih vodov v praksi: dvig napetostnega nivoja, povečanje števila sistemov. Osredotočili se bomo na mehanski del kompaktiranja VN daljnovodov (temelji, konstrukcija ter mehanske lastnosti izolatorjev). Poudarek bo na praktičnih primerjavah med različnimi koncepti daljnovodov (klasičen na predalčnih konstrukcijah, ter kompaktiran ali klasičen na poligonalnih stebrih).

  • Primerjava med gabariti tipičnih predalčnih stebrov in poligonalnih stebrov (grafična predstavitev, približne teže, dimenzije temeljev),
    za daljnovode od 20 kV do 400 kV
  • Primerjava med predalčnim in poligonalnim stebrom za tipičen 110 in 20 kV daljnovod za konkreten objekt, ki smo ga projektirali.

Prikazali bomo tehnične, ekonomske in časovne primerjave, z vidika terminskega planiranja gradnje in izklopov pri rekonstrukcijah DV, ter prednosti uporabe poligonalnih stebrov. V grobem bomo odgovorili na vprašanje, kakšno je razmerje med ceno klasičnega daljnovoda in daljnovoda na poligonalnih stebrih.

Zaključili bomo s kratko predstavitvijo praktičnih izkušenj pri montaži zasnove prvega kompaktnega voda v Sloveniji.
 

 

 

 

 

 

9. mag. Damjan Seme, mag. Viktor Lovrenčič, Matjaž Lušin, Dušan Vižintin

Odprta vprašanja pri vzdrževanju sončnih elektrarn s stališča varnega dela in gašenja požara
 

 

 

Investicija v sončno elektrarno, velja kot naložba z nizkim dejavnikom ekonomskega tveganja ter za predvidljivo naložbo. Ob rednem vzdrževanju in nadzoru delovanja sončne elektrarne, ki je potrebno za njeno stabilno delovanje, so lahko napake in okvare ter odstopanja v zgradbi in posledično izkoristku, ugotovljene in odpravljene še v garancijskem roku. Če so razlike izkoristkov prevelike od garantiranih, se mora dober gospodar (lastnik, upravljalec, vzdrževalec), pravočasno vprašati, kakšni so nujni ukrepi za odpravo odstopanj. Ob navedenih dejstvih je potrebno najprej opraviti vizualni pregled objekta, kar predstavlja izhodišče za nadaljnje posege (električne meritve, zamenjava okvarjene opreme,…) ter aktivnosti za odpravo napak in nepravilnega delovanja, obravnavane sončne elektrarne. Aktivnosti na področju vzdrževanja in upravljanja so dovoljene le ustrezno usposobljenemu osebju, skladno z zakonodajo, ki ureja to področje. V prispevku, bo na praktičnih primerih predstavljeno, pod kakšnimi pogoji in kje se lahko posega v električni sistem sončne elektrarne med obratovanjem, z metodo dela pod napetostjo, s primeri uporabljenih ukrepov na realnem objektu. Zavedati se je potrebno, da se pri vzdrževanju sončnih elektrarn ne moremo izogniti nevarnosti, zaradi udara električnega toka, ter nevarnostim pri gašenju eventualnega požara, v katerem je udeležena sončna elektrarna. Zato je potrebno opozoriti električarje, na točke v katerih se enostavno ni mogoče izogniti nevarnosti udara, električnega toka. Prav tako pa je potrebno opozoriti tudi profesionalne in prostovoljne gasilce ter druge udeležene, ki bodo gasili požar na sončni elektrarni na nevarnost električnega udara.
 

 

 

 

 

 

10. mag. Dejan Matvoz, dr. Miloš Maksić

Vpliv jalove moči razpršenih virov na distribucijsko omrežje
 

 

 

V okviru navodil SONDO so bila lani sprejeta Navodila za priključevanje razpršenih virov do 10v distribucijsko omrežje. Ena izmed novosti, ki jih prinašajo ta Navodila je tudi zahteva po regulaciji jalove moči razpršenega vira. V referatu bodo predstavljene osnove za tak način regulacije. Analizirana bo tudi primerjava vpliva slovenske regulacije jalove moči z načini regulacije jalove moči, ki jih zahtevajo nekateri evropski operaterji distribucijskih omrežij za SN in NN omrežje. Predstavljena bodo tudi izhodišča za modifikacijo obstoječega načina regulacije jalove moči razpršenih virov.

 

 

 

 

 

 

11. mag. Dejan Matvoz

Primer obravnave motenj po vodniku pred priključitvijo razpršenega vira v distribucijsko omrežje
 

 

 

Pri vključevanju razpršenih virov v distribucijsko omrežje je v skladu z navodilom SONDO za večje enote potrebna tudi presoja vira v smislu motenj po vodniku. Referat na nekaj praktičnih primerih prikazuje obravnavo različnih vrst razpršenih virov pri vključitvi v omrežje glede na najbolj značilne motnje po vodniku. Na osnovi dejanskega stanja kakovosti napetosti v omrežju (meritve) je predstavljen postopek analize razpršenega vira in postavitev morebitnih omejitev za vključitev v omrežje.
 

 

 

 

 

 

12. dr. Gregor Černe, dr. Zoran Marinšek, Mitja Bizjak

Zahteve pri uporabi prilagajanja odjema in razpršene proizvodnje
 

 

 

Intenziven razvoj sistemov za prilagajanje odjema in razpršene proizvodnje v okviru različnih nacionalnih in mednarodnih programov traja skoraj že desetletje in izoblikovalo se je že nekaj značilnosti, ki so nujne za učinkovito vpeljevanje takšnih sistemov v prakso.

Področja in problemi, s katerimi se srečuje ta element pametnih omrežij, obsega zelo širok nabor kot so tehnične zahteve pri končnem odjemalcu, zahteve uporabnika sistema, rešitve v IT tehnologiji pri protokolu komuniciranja, pravne in ekonomske ovire pri vpeljavi sistemov v bilančno shemo elektro energetskega sistema, pa končno tudi socioloških problemov pri sprejemanju in uporabi sistema s strani končnih uporabnikov - rezidentov.

Na primerih razvojnega projekta  Mirabel, v katerega je bilo podjetje INEA intenzivno vključeno v zadnjem času, in produkta Kibernet prispevek osvetljuje omenjena vprašanja in opisuje konkretne rešitve.
 

 

 

 

 

 

PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB !