POVZETKI 2013

POVZETKI 2013

1. mag. Senekovič Dejan

POSTAL SEM MERILEC – PREGLEDNIK EL. INŠTALACIJ, TEŽAVE IN PROBLEMI, KI ME ČAKAJO NA TEJ POTI

V skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje pregledovanja električnih inštalacij, lahko naloge povezane s pregledi in meritvami električnih inštalacij do 31. decembra 2014 opravljajo merilci, ki so si v skladu s predpisi, ki jih urejajo gospodarske zbornice, pridobili potrdilo o usposobljenosti za pregledovanje električnih inštalacij, in sicer EDISON in EDISON PLUS (opravljen do 31. decembra 2011) ter posamezniki s pridobljenimi nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami (NPK).
Vsi tisti merilci, ki so potrdila o usposobljenosti za pregledovanje električnih inštalacij (EDISON in EDISOM PLUS) pridobili po 31. decembru 2011 v skladu z veljavno zakonodajo v RS ne bi smeli opravljati pregledov in meritev električnih inštalacij, kar pomeni, da bi bilo potrebno zakonsko urediti tudi položaj teh merilcev.
Zakonodaja, ki ureja področje pregledov in meritev električnih instalacij, predpisuje roke, v katerih se morajo opravljati pregledi posameznih vrst zgradb. Statistika nakazuje, da se meritve ne opravljajo v zakonsko predpisanih rokih in predpisanem obsegu, torej se vršijo v manjšem obsegu od predpisanega. Glede na dejansko opravljeno število pregledov in število nepremičnin, na katerih bi se meritve in pregledi električnih instalacij morali opraviti, ter glede na število merilcev, ki opravijo usposabljanje, ugotavljamo, da je trenutno v RS preveč merilcev, ki so pogosto tudi premalo kvalificirani.
Cene pregleda in izvedbe meritev za različne električne inštalacije se v RS gibljejo zelo različno v odvisnosti od zahtevnosti objekta in tudi od geografskega položaja. Zaznati je namreč možno, da so cene znotraj slovenskega prostora v različnih regijah zelo različne, zato bi bilo potrebno, da bi se cene storitev na področju pregledov in meritev poenotile. Prav tako je potrebno poudariti, da je glavni vzrok prenizkih cen storitev v nepopolnih in nekvalitetnih izvedbah pregledov električnih inštalacij ter v nekvalificiranih ponudnikih omenjenih storitev na eni strani, ter v nadzornih inštitucijah in upravnih organih, ki poročila takšnih meritev v svojih postopkih upoštevajo kot ustrezne

2. Marko Kotnik

ZAŠČITA ELEKTRIČNIH VODNIKOV PRED NADTOKI IN PRED TOPLOTNIMI UČINKI

Zahteve pravilnika TP – 19 iz leta 1978 je potrebno prilagoditi novim razmeram v tehniki in pri tem upoštevati tudi vso novo zakonodajo in standardizacijo, Električne vodnike nizkonapetostnih električnih inštalacij, ki napajajo različne vrste in število porabnikov, je potrebno z eno ali več napravami za samodejni odklop napajanja zaščititi pred nadtoki. Tako na iste vodnike, kakor tudi na električno opremo delujejo tudi zunanji vplivi toplotnega sevanja. Toplotno sevanje lahko povzroči škodljive vplive, kamor prištevamo vžig, gorenje in zmanjšanje varnosti nameščenih vodnikov in opreme.
Pogoje in navodila za izvedbo zaščite vodnikov pred toplotnimi učinki podaja standard SIST HD 60364-4-42, zaščito pred nadtoki pa obravnava standard SIST HD 60364-4-43.
Uporabljene zahteve omenjenih standardov doprinesejo k zanesljivemu in varnemu delovanju električne inštalacije.

3. dr. Jože PIHLER, dr. Jože VORŠIČ

E – mobilnost in napajalni stebrički

Okoli leta 1900 je bilo 40 % avtomobilov v Ameriki gnanih s paro, 38 % z elektriko in 22 % z bencinom. V New Yorku je bilo leta 1901 celo 50 % električnih avtomobilov in 30 % parnih, ostali so bili na nafto, acetilen in stisnjen zrak. Vrhunec električnih avtomobilov je bilo leto 1912, ko so zgradili 33 842 električnih avtomobilov.
Zaton električnih avtomobilov se je začel leta 1910, ko za zagon bencinskih motorjev ni bila več potrebna zaganjalna ročica ampak mnogo udobnejša uporaba električnega zaganjala. Ponudba cenene nafte je bila naslednji vzrok za zaton mirnih prevoznih sredstev.
Leta 2008 so nekatere razvite države (Avstrija, Nemčija, Francija, Danska, Švedska) pravilno ocenile situacijo in izkoristile priložnost ter podprle razvoj električne mobilnosti. Danes imajo te države tudi na mednarodni ravni dober položaj na področju električne mobilnosti. Veliko podjetij že pripravlja nove pobude in projekte. To zagotavlja prihodnost inovativnemu gospodarskemu razvoju, ki ob upoštevanju varovanja okolja zagotavlja trajnostni razvoj.
Slovenija je v letu 2010 pričela z aktivnostmi na področju trajnostne mobilnosti in električnih vozil. Razpravljamo o električni mobilnosti, vendar projekti na tem področju nastajajo počasi. Preveč se obravnavajo ovire in premalo poudarjajo prednosti. Manjka širša interdisciplinarna razprava in premalo je demonstracijskih projektov, ki bi nazorno predstavili prednosti in slabosti in s tem pripomogli k izboljšanju stanja. Prav tako manjka partnersko povezovanje med akterji, ki imajo na področju uvajanja trajnostne mobilnosti in električnih vozil ključno vlogo. Kje smo danes? Ali smo sposobni sodelovati pri uvajanju električne mobilnosti – vsaj pri izdelavi in postavitvi infrastrukture?

4. Ervin Mahorič

ZAKAJ JE O FUNKCIONALNI VARNOSTI IKT SISTEMOV POTREBNO RAZMISLITI ŠE PRED ZASNOVO STAVBNE STRUKTURE

Sodobni delovni procesi, so tako ˝kritično˝odvisni od razpoložljivosti distribuiranih računalniških sistemov, da je obvladovanje funkcionalne varnosti informacijskih sistemov, eden izmed ključnih faktorjev upravljalne arhitekture podjetja. Po oceni stroke, bi preko 50 % današnjih podjetij, ki poslujejo na globalnem trgu, propadlo v nekaj letih po tridnevnem izpada svojega informacijskega sistema.
Spoznanje, da je razpoložljivost informacijskih sistemov/objektov, predvsem odvisna od varnosti t.i. ˝namestitvene infrastrukture˝, ki jo v veliki meri podpira/zagotavlja tudi gradbeno-tehnična struktura stavbe, je v obsežna literaturi za informacijsko varnost hitro dopolnila tudi za to področje. Predpogoj za celovito obvladanje varnosti namestitvene infrastrukture so stavbne danosti (kot npr. varni prostori, varne poti za napeljave, zanesljivo napajanje, komunikacije, hlajenje, širokopasovna CBN) in ustrezni zaščitni ukrepi (kot npr. zaščita pred požarom, poplavo, vlomom, LEMP, ustrezen monitoring). Večina omenjenih ukrepov, se lahko ekonomsko-tehnično učinkovito vpelje, le s pravočasno postavitvijo potreb/zahtev in dobro koordinacijo med vsemi deležniki, ki so odgovorni za načrtovanje in gradnjo varne stavbne strukture.
Ker se tehnologije, arhitekture in aplikacije računalniških sistemov zelo hitro spreminjajo, ker relevantni standardi običajno ne sledijo spremembam tehnologije, ker so življenjski cikli informacijske opreme, tudi do nekaj 10-krat krajši od pričakovane življenjske dobe njenih podpornih sklopov, je pri načrtovanju varne celovite infrastrukture, običajno največji problem (tudi največ napak) ugotavljanje dejanskih tehnoloških-tehničnih-varnostnih potreb/zahtev investitorja. Za postopke vpeljave informacijske varnosti, analizo potreb in tveganj, je v literaturi sicer precej postopkov, ki so zaradi obsežnosti in kompleksnosti težko razumljivi. Kljub temu, da namestitvena infrastruktura le majhen del celovite varnostne tematike, zahteva njeno načrtovanje ogromno svežih informacij in posebno multifunkcionalno poznavanje problematike iz raznih strok, ter seveda mnogo izkušenj.
Ker se pričakuje nadaljnja hitra rast potreb za zmogljivost in varnost informacijskih sistemov, je danes nujno in tudi ekonomsko-tehnično upravičeno, da se še pred konkretnim projektiranjem s pomočjo nekega izbranega standardnega postopka, analizira dejanske potrebe/zahteve investitorja, postavi ˝tehnološko-varnostni koncept˝ in izdela spisek potrebnih tehnoloških-funkcionalnih-varnostnih zahtev, ki se jih za izbrani varnostni nivo, mora vpeljati/zagotoviti pri načrtovanju-gradnji-obnovi stavbne strukture.

5. Jelenc Bogomil

SELEKTIVNO DOLOČANJE OKVARJENEGA IZVODA V DISTRIBUCIJSKEM ELEKTROENERGETSKEM OMREŽJU
PRI VISOKOOHMSKIH OKVARAH

Osnovne zahteve, ki jih morajo izpolniti zaščitne naprave so: hitrost delovanja, selektivnost, občutljivost, zanesljivost in ekonomičnost. Vsaka zaščita, to je sklop večih naprav in/ali funkcij, nekega elementa, ki ga ščitimo je optimum ozir. kompromis med osnovnimi zahtevami.
Selektivnost je ena od osnovnih zahtev, ki jo morajo izpolnjevati zaščitne naprave .
V distribucijskem elektroenergetskem omrežju (DEES) vsako neselektivno delovanje zaščit predstavlja nepotrebno motnjo v napajanju uporabnikov in je iz strani regulatornih organov posebej spremljana.

Zaščitna tehnika že zelo dolgo obvlada selektivno izklapljanje pa vendar je v posebnih primerih okvar ne moremo zagotoviti. Referat govori o takšnem primeru, predstavi pa tudi rešitve.

Visokoohmska okvara v DEES predstavalja enopolni zemeljski stik z relativno visoko prehodno upornostjo na mestu zemeljskega stika. Posledica tega je, da je tok okvarne zanke relativno majhen. Zaključuje se čez ozemljitev zvezdišča distribucijskega transformatorja VN/SN. Le to ni dimenzionirano za trajno obratovanje s takšnim tokom, zato je ščiteno z nadtokovno zaščito, ki svoje delovanje aktualizira z izklopom celotnega transformatorja po neki časovni zakasnitvi. Časovna zakasnitev predstavlja v tem primeru selektivnost saj je v tem času potrebno določiti in izločiti okvarjen izvod v nasprotnem primeru se neselektivno izklopi cel transformator z vsemi izvodi.
Predstavljene so zakonitosti enopolnega zemeljskega stika in njegova posebnost – tranzientno stanje.
Ob razmišljanju o teh zakonitostih in posebnostih se same po sebi ponujajo možne rešitve problematike.

6. mag. Dejan Matvoz, Jurij Jurše

PROBLEMATIKA NIVOJEV NAČRTOVANJA ZA VELIKOST NAPETOSTI IN NAPETOSTNE ODKLONE V DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU

Osnovni pogoj za nemoteno in pravilno delovanje naprav (porabniških in proizvodnih) v distribucijskem omrežju je ustrezna velikost napetosti na priključnem mestu teh naprav. Trenutna praksa pri obvladovanju napetostnih razmer pri nas temelji na postopkih in pravilih, ki so bila oblikovana pred sprejetjem evropskih standardov o kakovosti napetosti v distribucijskem omrežju ter pred pospešeno integracijo razpršenih virov v distribucijska omrežja. Slednji namreč povzročajo spremenjene smeri pretokov moči in s tem povsem nove obratovalne razmere, na katere se ustaljena praksa še ni popolnoma prilagodila. V članku je prikazan pregled obstoječega stanja obratovanja in načrtovanja omrežja glede na kakovost napetosti na SN in NN nivoju. Na temeljih analize pomanjkljivosti obstoječega stanja so po posameznih napetostnih nivojih predlagane usmeritve za učinkovito postavitev nivojev načrtovanja za velikost napetosti in napetostne odklone. Njihov namen je v okviru tehničnih zmožnosti omrežja in dovoljenih standardiziranih velikosti napetosti pravočasno zaznati potencialna problematična mesta v omrežjuter jih z ustreznim razvojem odpraviti. Z uporabo primerno postavljenih nivojev načrtovanja že v procesu vključevanja novih uporabnikov omrežja se je mogoče izogniti kasnejšim težavam pri obratovanju omrežja obenem pa zagotovi transparentnost in enake pogoje pri vključevanju razpršenih virov v omrežje.Nivoji načrtovanja morajo upoštevati trenutno stanje tehnike in možnost razvoja novih tehnologij, ki bodo v bodoče bistveno spremenila koncepte obratovanja in načrtovanja distribucijskega omrežja.

7. Žiga Hribar, Damjan Prašnikar, Janez Zrnec

MERITVE POGREŠKA ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE V SONČNI ELEKTRARNI

Števec električne energije (EE) je vgrajen na točki priključitve uporabnika na distribucijsko omrežje, kjer se križata zahtevi:
- zagotavljanja kvalitete EE iz strani distributerja in
- zagotavljanje elektromagnetne skladnosti iz strani porabnika.

V tej točki so pri zagotavljanju zahtev iz obeh strani razmere posebej kritične pri razpršenih virih EE, kjer prihaja do velikih odstopanj in s tem povezane merilne negotovosti obračunskih števcev EE.

Meritve so bile izvedene na sončni elektrarni pri kateri je prihajalo do odstopanja med energijo katero je elektrarna realno proizvedla in prejeto energijo katera je bila obračunana iz strani distributerja. Razlike nastajajo zaradi močnega popačenja toka (tokovni faktor THD nad 30%) katerega elektrarna pošilja v omrežje.

Primerjali smo 8 števcev različnih proizvajalcev od katerih jih je večina vključenih v Nabor merilne opreme SODO. Vezani so bili zaporedno skupaj z merilnikom kakovosti in z prenosnim etalonskim merilcem energije z točnostjo 0,05.

V članku so predstavljeni rezultati in dejanska odstopanja števcev v primerjavi z etalonskim merilcem in opisani konkretni parametri toka in napetosti, pri katerih je prišlo do odstopanj.

8. Gregor Kušar

PREGLED PREDPISOV, STANDARDOV IN IZRAZOSLOVJA S PODROČJA FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV

Projektiranje in postavljanje fotonapetostnih sistemov je na prvi pogled enostavno, vendar se največ napak pojavi, ob projektiranju in izvedbi na enosmernem delu sončne elektrarne. Napaka na enosmerni strani lahko hitro privede do požara.
Zaradi nejasnosti pri projektiranju in možnih nevarnosti ter težav pri gašenju objektov, ki so opremljeni s fotonapetostnimi sistemi (sončnimi elektrarnami), je bilo na IZS odločeno, da se v zvezi s celotno problematiko fotonapetostnih sistemov, pripravi ustrezen dokument v katerem so zbrani predpisi, standardi in izrazoslovje.
Namen tega dokumenta je, da se zberejo zahteve za projektiranje, gradnjo in obratovanje fotonapetostnih sistemov, ki so razpršeni v različnih zakonodajnih aktih, tehničnih smernicah in standardih s področja elektrotehnike, energetike, gradbeništva in požarne varnosti. Dokument podrobneje obravnava le specifike fotonapetostnih sistemov. Znotraj dokumenta so tudi opozorila na druge zahteve, ki izhajajo iz nizkonapetostnega distribucijskega omrežja in nizkonapetostnih izmeničnih instalacij.
Ta dokument ni klasični priročnik , ampak dokument, ki daje pregled predpisov, standardov s kratkimi povzetki, ki dajo usmeritev uporabniku za poglobljene odgovore o rešitvi problemov. Podaja tudi izrazoslovje, pri katerem smo morali mnogokrat poskušati najti nove izraze, ki še niso uzakonjeni v kakšnem slovarju, so pa zato dober predlog, da se jih kasneje uvrsti v ustrezno uradno izrazoslovje, prav iz tega razloga smo ob slovenskih terminih, pustili tudi osnovne angleške izraze.

9. Anton Korošec

PROJEKT POLJA VETRNIH ELEKTRARN (PVE) IN POSTAVITEV PRVE VETRNE ELEKTRARNE V SLOVENIJI

Referat predstavi pristop in analizo najpomembnejših osnovnih tehničnih parametrov za ugotavljanje upravičenosti izgradnje vetrne elektrarne (VE). Na kratko predstavi težave pri umeščanju v prostor in v zaključku ekonomsko upravičenost investicije.

Avtor v svojem prispevku želi prikazati svoje avtorsko delo pri projektu, oz. zasnovi razvoja polja vetrnih elektrarn PVE-Dolenja vas in PVE-Senožeška Brda.
Pri nastajanju projekta prve vetrne elektrarne je bilo potrebno »orati ledino«, zato je bila potrebna vztrajnost in potrpljenje, da se je investicija kljub na videz nerešljivim zapletom uspešno zaključila.
Pri nadaljnjem razvoju celotnega projekta bodo stališča okoljevarstvenikov, oz. DOPPS odločujoča. Avtor je prepričan, ugodnejše lokacije v RS skorajda ni.. Upajmo, da bo obvladala pozitivna »energija« in se bo v omrežje lahko stekalo ~400 GWh najčistejše energije iz obnovljivih virov.

10. mag. Viktor Lovrenčič, Matjaž Lušin, mag. Damjan Seme

ČIŠČENJE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ IN KABELSKIH PROSTOROV POD NAPETOSTJO

Periodično čiščenje transformatorskih postaj je vzdrževalna zahteva predpisov in nujnost v primeru zelo zaprašenega okolja ali v primeru poplav. Čiščenje je tehnološko nezahtevna aktivnost, ko gre za TP, ki smo jo popolnoma izklopili iz omrežja torej ko se delo opravlja v breznapetostnem stanju. Postopek čiščenja postane s stališča varnosti in zdravja pri delu zahtevna naloga, ko TP ni mogoče izklopiti zaradi pomembnosti napajalne točke za odjemalce. Zahteve po neprekinjenem napajanju v industrijskih obratih ali posebnih odjemih kot so bolnišnice, tuneli in drugi infrastrukturni objekti ali ustanove so vse bolj pogoste. Tudi drugi odjem kot je gospodinjski si želi čim manj moteno dobavo električne energije. V tem primeru je edina razpoložljiva metoda dela, delo pod napetostjo na nizki in srednji oz. visoki napetosti (DPN na NN in SN). Delo pod napetostjo nad 50 V izmenične napetosti in 120 V enosmerne napetosti, do 1.000 V oziroma 1.500 V, je dovoljeno v izjemnih primerih in po kriterijih, ki morajo biti opredeljeni in utemeljeni ter podrobno obdelani v posebnem navodilu za varno delo pod napetostjo na terenu. Posebno navodilo za varno delo pod napetostjo na terenu mora obvezno vsebovati podrobna določila kjer so vključene minimalne predpisane zahteve, da so delavci, ki dela opravljajo, strokovnjaki elektrotehnične stroke in glede na vrsto del ter obseg nevarnosti, še posebej usposobljeni, da izbrani sistem dela pod napetostjo in delovni postopek mora biti v naprej določen in preverjen, da morajo delavci glede na zbrani način dela pod napetostjo uporabljati ustrezna izolirna orodja, sredstva in opremo za osebno varstvo ter druga varnostna sredstva in opremo ter da morajo biti izdelana pisna navodila za vsako vrsto dela posebej. Torej, le usposobljeni električarji s primernim orodjem in osebno varovalno opremo smejo izvajati čiščenje NN in SN naprav. Ko se izvaja DPN na NN se uporabljata metodi dela »v dotiku« in »na oddaljenosti«. Slednja je edina dovoljena metoda čiščenja SN opreme. Odpira se vprašanje čiščenje kabelskih prostorov s SN kabli, ki so poplavljeni in so kabli še pod vodo oz prekriti z muljem. Pri tem delu je potrebno zagotoviti varno delo izvajalcem čiščenja in izdelati natančno navodilo za vse faze čiščenja. Stroka je negotova pri predpisovanju varnih pogojev dela pri čiščenju SN kablov pod napetostjo, saj ni jasne ločnice ali gre za delo v breznapetostnem stanju ali za delo pod napetostjo..

11. Arpad Gaal, Dean Ogrizek

IZVEDBA 110 KV KABELSKE POVEZAVE MED RTP KOROŠKA VRATA IN RTP PEKRE

Zelo pomembna investicija in zelo pomembna pridobitev v letu 2012 na oskrbovalnem območja Elektra Maribor je novi 110 kV kablovod, ki povezuje razdelilni transformatorski postaji Koroška vrata in Pekre. Z visokonapetostnim kablovodom je Elektro Maribor zaključil izjemno pomembno elektroenergetsko povezavo, ki je prebivalstvu in gospodarstvu v mestu in okolici bistveno povečala zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo. Z njo se zagotavlja dvostransko 110 kV napajanje postaje Koroška vrata. Vzpostavljena je tudi 110 kV zanka okoli mesta Maribor, s katero se pomembno izboljšujejo napetostne razmere vsem transformatorskim postajam v zanki. V referatu bodo predstavljene nekatere zanimivosti in tehnične posebnosti projekta ter nekateri utrinki iz umeščanja v prostor in časa gradnje.

12. Silvo Ropoša, Boris Unuk, Ernest Belič, dr. Gorazd Štumberger

IMPLEMENTACIJA PAMETNEGA OMREŽJA V PRIMERU ELEKTRO MARIBOR

Zahteve po učinkoviti rabi energije, zahteve po večjem deležu proizvodnje iz obnovljivih in razpršenih virih energije ter implementacije novih tehnologij in porabnikov v elektroenergetski sistem, kot so na primer električna vozila s pripadajočo polnilno infrastrukturi, predstavljajo nove velike izzive za celotni elektroenergetski sistem. Delež enot razpršene proizvodnje, ki so priključene na distribucijsko električno omrežje, se posebej v zadnjih treh letih izjemno povečuje. Ponekod je ta delež že takšen, da povzroča težave pri obratovanju delov distribucijskega omrežja, saj se smer pretoka energije spreminja. Del rešitve omenjene problematike lahko predstavljajo pametna omrežja z vsemi pripadajočimi elementi, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, zajem električnih veličin, ipd.. Za ovrednotenje potenciala pametnih omrežij pri reševanju omenjene problematike pa je nujno uvajanje pilotnih projektov. Eden takšnih je tudi pilotni projekt uvedbe pametnih omrežij, ki se ga loteva Elektro Maribor. Omenjeni pilotni projekt bo omogočil implementacijo pametnega omrežja s čim širšim naborom funkcionalnosti, ki jih koncept pametnih omrežij predvideva. V prispevku bo podan opis sistema, ki bo vključen v pilotni projekt. Predstavljen bo model opisanega sistema, podani pa bodo tudi rezultati simulacijskih izračunov. Ustrezna kakovost električne energije je osnovna zahteva, ki jo je potrebno upoštevati v vseh segmentih elektroenergetskega sistema. Največji vpliv na kakovost električne energije pa imajo prav distribucijska omrežja. Zato si prav elektrodistribucijska podjetja najbolj prizadevajo za kakovostno električno energijo. Potrebno je izpolniti pričakovanja odjemalcev in upravičiti njihovo zaupanje, kar je lahko odločilnega pomena v novih tržnih razmerah.

13. Rado Isakovič, mag. Primož Hrobat, mag. Jure Strmec,

POSODOBITEV TP-19 ˝PRAVILNIK O TEHNIŠKIH NORMATIVIH ZA ZAŠČITO NN OMREŽIJ IN PRIPADAJOČIH TP˝

Zahteve pravilnika TP – 19 iz leta 1978 je potrebno prilagoditi novim razmeram v tehniki in pri tem upoštevati tudi vso novo zakonodajo in standardizacijo, katera je v veljavi do leta 2012.
Če pogledamo Pravilnik po poglavjih lahko ugotovimo, kaj je potrebno posodobiti:
I.Splošne določbe
V 3. členu je potrebno prilagoditi izrazoslovje novim veljavnim Standardom.
II.Zaščitni ukrepi v NN omrežju in pripadajočih TP
Upoštevati nove predpise glede napetosti dotika in koraka in način in izvedbo ozemljevanja prilagoditi novim predpisom in standardom;
Upoštevati tudi nove predpise glede protipožarne zaščite, kakor tudi za nadtokovno zaščito, in zaščito pred mehanskimi in dinamičnimi obremenitvami,
III.Dodatno pa je potrebno v novem Pravilniku upoštevati tudi najnovejša dognanja in predpise glede elektromagnetne kompatibilnosti (EMC) in elektromagnetnega sevanja (EMS).
Pri spremembah je potrebno vključiti tudi nova dognanja glede zaščite pred delovanjem strele.

PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB !