mag. Rudi Zorko, univ. dipl. el. inž.; Katarina Seliger univ. dipl. bibl.

TRENDI RAZVOJA IN DEJAVNOST ELEKTROTEHNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE
Povzetek:

Tehnološki razvoj v svetu je pripeljal do tega, da je v skoraj vse procese dela in življenja vključena uporaba elektrike. Povečana raba elektrike pomeni, da mora le ta biti razpoložljiva v vsakem trenutku, kar se najlažje zagotovi s samooskrbo oziroma s proizvodnjo neto ničelnih tehnologij, ki so natančneje predstavljene v Uredbi EU 2024/1753. EuropeOn s svojim delom podaja smernice na podlagi navedene uredbe, še posebej na področju zelene delovne sile.

Tehnološki razvoj pa ne vpliva le na razvoj ničelnih tehnologij temveč tudi medsebojno povezovanje različnih strokovnih panog, s čimer se še posebej aktivno ukvarja EUREL.

Slovenija aktivno spremlja, razvija in sodeluje na obeh področjih razvoja. Elektro podjetja svoje delo oblikujejo na treh osnovnih stebrih energetske politike. Elektrotehniška zveza Slovenije aktivno spremlja razvoj po svetu in v Sloveniji in s svojim delom pripomore k boljšemu razvoju področja. Predstavljen bo tudi kratek izsek dela Elektrotehniške zveze Slovenije.

mag. Viktor Martinčič

SODELOVANJE PRI RAZVOJU STANDARDOV IEC IN NJIHOVA UPORABA V PRAKSI, PRIMER ETI D.O.O. IZLAK

Povzetek: Če želi proizvodno podjetje, ki je prisotno na področju elektroinštalacij ohraniti položaj med vodilnimi proizvajalci zaščitnih elementov ali ta položaj na svetovnih trgih še izboljšati, je seveda področje standardizacije produktnih skupin, ki pokrivajo njegov proizvodni program, eno izmed osnovnih dejavnosti, ki jih mora izvajati in obvladovati.

Ekipa strokovnjakov iz ETId.o.o., kot član tehničnih odborov IEC TC 23 (Electricalaccessories – Električni pribor) in IEC TC 32 (Fuses – Varovalke) že več desetletij aktivno sodeluje pri razvoju novih standardov za zaščitne naprave, tako na področju stikalnih naprav kot na področju nizkonapetostnih in visokonapetostnih varovalk.

Vse več se seveda dogaja tudi na področju elektroinštalacij v avtomobilski industriji, kjer je bila ustanovljena JWG (JointWorkingGroup – skupna delovna skupina med organizacijama ISO in IEC), imenovana ISO/TC22/SC32/JWG 15 kjer bo tudi s sodelovanjem strokovnjakov iz ETId.o.o. pripravljen nov standard ISO/IEC 24968-1 za avtomobilske varovalke za napetosti do 1.000V a.c. in 1500 V d.c.

V prispevku bo opisano trenutno stanje na področju standardizacije varovalk, kotzaščitnih elementov za nizkonapetostne inštalacije, prikazano bo nekaj praktičnih primerov pravilne in nepravilne izbire varovalk, v zaključku pa bodo prikazani nekateri trendi zaščite električnih inštalacij za bližnjo prihodnost.

Ključne besede:

Standardi IEC, Varovalke, Foto-napetostni energetski sistemi, Baterijski sistemi Električni avtomobili

Jože UNK

ZANIMIVI NOVI IZRAZI IZ ELEKTROTEHNIŠKIH STANDARDOV IN NAJPOGOSTEJŠE SLOVNIČNO-TERMINOLOŠKE NAPAKE V JAVNEM GOVORU.

Moje večno geslo je izrek mojega spoštovanega razrednika  dr. Jožeta Mahniča

“vrhunski strokovnjak, ki ne obvlada jezika, je klavrn paradoks”

Tako se tudi od slovenskih strokovnjakov pričakuje, da ob slovnično pravilni leposlovni slovenščini obvladajo tudi strokovno slovenščino! 

V predavanju navajam nekaj izrazov iz zadnjih mesecev strokovnega lektoriranja prevodov standardov elektrotehniške komisije IEC. K temu dodajam še nekaj napačno uporabljanih tehniških in splošno dnevno uporabljanih pojmov.

Marko Kotnik, univ. dipl. inž. el.

STANDARD SIST HD 60364 IN RCD STIKALA

Povzetek: Nizkonapetostne električne inštalacije morajo v času delovanja zagotavljati varnost. Del varnosti je zaščita pred električnim udarom. Zahteve za električno varnost, ki jih mora izpolnjevati nizkonapetostna električna inštalacija, so zapisane v Tehnični smernici TSG-N-002:2021, Nizkonapetostne električne inštalacije. Natančnejše opise in zahteve podajajo vsi deli standarda SIST HD 60364 – Nizkonapetostne električne inštalacije. Na posamezna poglavja tega standarda se navezujejo še drugi standardi, kar je treba upoštevati, če je električna inštalacija nameščena v objektu s specifičnimi pogoji.

Sodobne električne inštalacije napajajo cel spekter različnih porabnikov. Danes je na nizkonapetostno električno inštalacijo priključeno veliko naprav, ki jih na različne načine krmilijo elektronske naprave.

Elektronske naprave v inštalacijskem sistemu povzročajo harmonske toke. Produktni standardi sicer podajajo zahteve za omejevanje THDi faktorja vsake posamezne naprave, ki je priključena na električno inštalacijo. Vsota harmonskih tokov posameznih naprav pa lahko v inštalaciji povzroča probleme, zaradi preobremenitve, tudi pri zaščiti pred električnim udarom.

Zahteve za zaščito pred električnim udarom podaja standard SIST HD 60364-4-41. Zahteve za izbiro naprav za zaščito pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja so:

v sistemih TN, TT in IT se lahko uporabljajo naslednje zaščitne naprave:

— nadtokovne zaščitne naprave v skladu s točko 531.2;

— naprave, ki delujejo na principu razlike tokov (RCD), v skladu s točko 531.3.

V referatu bodo nakazane nekatere specifične zahteve pri izbiri naprav za zaščito pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja, ki jih podaja standard SIST HD 60364.

mag. Drago Pavlič, univ.dipl.ing.el., Boštjan Meža, univ.dipl.ing.el.

PREGLEDI IN VZDRŽEVANJE FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV OB UPOŠTEVANJU
PREDPISOV IN STANDARDOV V RS

Povzetek: Sloveniji je vsako leto zgrajenih več fotonapetostnih sistemov, ki pred zagoni in med samim obratovanjem potrebujejo redna preverjanja in vzdrževanje skladno s veljavnimi predpisi in standardi2, ki pravijo, da je pričakovana življenjska doba na omrežje priključenih fotonapetostnih sistemov nekaj desetletij, seveda ob primernem vzdrževanju ali spremembah v tem obdobju. Zato je za dolgotrajno vzdrževanje in varnost fotonapetostnega sistema v obratovanju treba zagotoviti ustrezno dokumentacijo. V članku so predstavljene zahteve glede pregledov in vzdrževanja  fotonapetostnih sistemov z uporabo zahtev Tehnične smernice TSG-N-002:2021 Nizkonapetostne električne inštalacije, ki določa gradbene ukrepe oziroma rešitve za dosego zahtev Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 140/21). Prikazane so ključne zahteve slovenskega standarda SIST EN 62446-1:2016- Zahteve za preskušanje, dokumentiranje in vzdrževanje -1. del: Sistemi, priključeni na omrežje – Zahteve za dokumentacijo, ki ga v svojih referenčnih dokumentih citira tudi tehnična smernica TSG-N-002:2021, katerega vsebina je premalo prepoznana in se v praksi skoraj ne uporablja, še posebej ne pri manjših FNE (fotonapetostnih elektrarnah), na kar je v članku posebej opozorjeno.

Dejstvo je, da je med vzdrževalci in izvajalci premalo prepoznano, da obstajajo tudi podrobno opredeljene zahteve in napotki v zvezi z vzdrževanjem fotonapetostnih sistemov, ki  jih opredeljuje  slovenski standard SIST EN IEC 62446-2:2020- Fotonapetostni sistemi – Zahteve za preskušanje, dokumentiranje in vzdrževanje -2. del: Sistemi, priključeni na omrežje – Vzdrževanje fotonapetostnih sistemov.

Oba standarda podajata minimalni nabor zahtev ob prevzemu in med obratovanjem za zanesljivo in dolgotrajno varno obratovanje, zagotavljanje požarne varnosti in ustrezno vzdrževanje fotonapetostnih sistemov, priključenih na omrežje,  z namenom ohranjanja življenjske dobe in načrtovane proizvodnje, kar pa je danes vse preveč prepuščeno laikom- lastnikom in nepodučenim izvajalcem tovrstnih projektov, ki se premalo zavedajo zakonskih obveznosti.

Ključne besede:

TSG-N-002:2021, fotonapetostne elektrarne, FNE, vzdrževanje fotonapetostnih sistemov, pregledi fotonapetostnih sistemov, požarna varnost, SIST EN 62446-1, SIST EN IEC 62446-2

mag. Darko Koritnik, univ. dipl. ing,

PROCESI POSPEŠENEGA STARANJA TALJIVIH VAROVALK

Povzetek: Nizkonapetostne taljive varovalke so preprost in zanesljiv element namenjen zaščiti vodnikov in naprav v primeru kratkega stika ali nadobremenitve. Delujejo na osnovi utekočinjenja in uplinjanja oslabljenih kovinskih elementov. Konstrukcija ne vsebuje premičnih delov, razen indikatorjev stanja, ki pa ne vplivajo na karakteristike in zanesljivost delovanja. Taljivi elementi so praviloma bakreni ali srebrni in se jim s staranjem ne lastnosti ne spreminjajo. Teoretično bi taljive varovalke morale ohraniti karakteristike delovanja daljši čas, več let ali desetletij. Kljub teoriji pa se v praksi, sicer zelo redko, dogaja da kakšna varovalka pregori, ko še ne bi smela.

V članku so predstavljeni fizikalni procesi, ki povzročijo nepovratne spremembe v varovalkah med normalnim delovanjem. To imenujemo pospešeno staranje taljive varovalke. Spremembe, ki pri tem nastopijo, se pojavijo na taljivem elementu v smislu mehanskih in kemičnih sprememb le-tega. Te spremembe spremenijo karakteristiko taljive varovalke tako, da ta pregori takrat, ko še ne bi smela. Nikakor pa se ne more zgoditi, da ne bi pregorela takrat, ko bi morala.

Jurij Božič, univ.dipl.inž.el., Boštjan Štih, univ.dipl.inž.el.,

ELEKTRIČNE INŠTALACIJE IN OPREMA V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH (EX) OKOLJIH

Povzetek: Eksplozijska okolja se v praksi pojavljajo v mnogih industrijskih okoljih. Protieskplozijska zaščita se je začela razvijati  v petrokemični in naftni industriji, od koder se je širila naprej na kemično in farmacevtsko industrijo, energetiko in komunalno infrastrukturo. Iz plinske ogroženosti se je kasneje razvila tudi specifika prašne ogroženosti in dodale so se nove panoge, kjer se lahko pojavlja eksplozijska ogroženost, kot npr: lesna industrija, industrija premoga, prehrambena industrija, kovinska industrija, energetika in drugo.  Reševanje problematike protieksplozijske zaščite je zelo kompleksno in interdisciplinarno, zato jo je potrebno vključiti že v najzgodnejših fazah projekta. S pravilno načrtovanimi ukrepi primarne protieksplozijske zaščite namreč lahko zagotovimo, da do eksplozijske ogroženosti, sploh ne pride. To pa v praksi lahko pomeni ogromne poenostavitve in pocenitve pri investiciji, obratovanju in vzdrževanju nekega objekta. Če pa eksplozijska ogroženost na objektu obstaja, je pri graditvi takega objekta poleg običajnih tehničnih zahtev, potrebno upoštevati tudi vse posebnosti, ki jih zahteva to strokovno področje in to že od samega začetka načrtovalskih faz projekta. Zavedati se moramo, da je področje protieksplozijske zaščite regulirano in s strani certifikacijskih organov nadzorovano celotno življenjsko dobo nekega objekta. V eksplozijska okolja se lahko vgrajuje samo protieksplozijsko zaščitena in certificirana oprema (Ex oprema), ki ima ustrezne certifikate. Vgrajujejo, vzdržuje in servisirajo pa jo lahko samo strokovnjaki z ustreznim znanjem, preverjenim in potrjenim s certifikatom certifikacijskega organa, ki preverja tudi ustreznost predvidenih protieksplozijskih ukrepov na eksplozijsko ogroženem objektu ter ustreznost vgradnje in v nadaljevanju tudi vzdrževanja, protieksplozijsko zaščitene opreme (Ex opreme). Zakonodajni okviri protieksplozijske zaščite v svetu niso enotni. V Evropi to področje pokriva t.i. ATEX zakonodaja, ki je implementirana v zakonodajo posameznih evropskih držav. Na področju standardov pa se vse bolj uveljavlja globalni IEC sistem standardov. Za področje elektro inštalacij je pravkar izšel nov slovenski standard SIST EN 60079-14:2025, ki prinaša kar nekaj novosti.

Mario Maković, univ.spec.mch.

HIBRIDNE SMJESE U INDUSTRIJI

sažetak: Hibridne smjese su mješavine zapaljivih prašina, zapaljivih plinova (para) i zraka i pojavljuju u raznim industrijskim procesima te kao takve mogu biti vrlo opasne u smislu eksplozije. Većina prašina koje se pojavljuju u raznim procesima su zapaljive i eksplozivne, a miješanje sa zapaljivim plinovima (parama) dodatno pojačava eksplozivnost (jačinu eksplozije).Pod jačinom eksplozije podrazumijevamo tlak eksplozije (Pmax) i brzinu širenja eksplozije (dp/dt)max.Unutar samih procesa, vrlo često se zanemaruje problem hibridnih smjesa jer sami korisnici nisu svjesni opasnosti. Postojenormekoje definirajuispitivanjeeksplozijskihkarakteristikasamih plinova(para)te normekoje definirajuispitivanjeeksplozijskihkarakteristikasamih prašina,aline postojenormekoje bi definiraleispitivanjanjihovihsmjesa.

Ispitivanje svih vrsta medija, poglavito hibridnih smjesa, koji sezapravo i najčešće pojavljuju u industrijskim procesima važno je izaspekata sigurnosti ljudi i postrojenja, sigurnosti okoliša, projektiranjazaštitnih sustava, te projektiranja i proizvodnje uređaja koji se koriste u procesu. Ova ispitivanja je moguće provesti u Republici Hrvatskoj u ispitnom laboratoriju tvrtke Fiditas d.o.o., koji je razvio svoju vlastitu ispitnu metodu za ispitivanje hibridnih smjesa.

Ključne riječi: protueksplozijska zaštita, hibridne  smjese, laboratorij.

mag. Ivan Božič, univ.dipl.inž.el.,

NEVARNOST ELEKTROSTATIKE V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH PROSTORIH

Povzetek: Elektrostatične naelektritve nastanejo na več načinov in so na mnogih področjih v glavnem moteč in nezaželen, v eksplozijsko ogroženih prostorih pa lahko tudi zelo nevaren pojav. S stališča protieksplozijske zaščite so nevarne predvsem hitre razelektritve, saj sproščena energija lahko presega najmanjšo vžigno energijo eksplozivnih zmesi.

Ukrepi za odpravo in omejitve nevarnosti in posledičnih tveganj zaradi elektrostatičnih naelektritev na povsem nenevarno stopnjo so velikokrat iz praktičnih in ekonomskih razlogov nesprejemljivi. Če se dopuščajo procesi z elektrostatičnimi naelektritvami, ki so potencialno nevarne, je treba ob tem dosledno izvajati vse potrebne zaščitne ukrepe, ki preprečujejo nevarne razelektritve.

Najpomembnejši ukrep pred nevarnostmi elektrostatičnih razelektritev je dosledna in zanesljiva ozemljitev vseh prevodnikov, tudi tla morajo biti v eksplozijsko ogroženih prostorih prevodna. Izogibati se moramo uporabi neprevodnih materialov. Če je le mogoče, je treba uporabljati disipativne umetne materiale. V primeru uporabe izolatorjev je treba upoštevati omejitve glede maksimalne dovoljene površine, da se prepreči nevarne razelektritve.

Razelektritev skozi človeško telo lahko povzroči električni udar, ki je le redko neposredno nevaren. Razlikuje se od ostalih oblik električnega udara predvsem zaradi razmeroma kratkega trajanja. Mejne vrednosti so podane kot mejne vrednosti električne energije.

dr. Martin Volmajer, univ.dipl.inž.str.

OBVEZNOSTI DELODAJALCA NA PODROČJU PROTIEKSPLOZIJSKE ZAŠČITE IN PREPREČEVANJE EKSPLOZIJE PRI INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DELIH

Povzetek: Protieksplozijska zaščita predstavlja eno od temeljnih področij za zagotavljanje varnega delovnega okolja. Skladno s tem, morajo delodajalci pred pričetkom izvajanja del v potencialno eksplozijsko ogroženih področjih oceniti tveganja za pojav eksplozije in sprejeti s tem povezane ukrepe. V uvodnem delu prispevka bo tako predstavljen kratek povzetek obveznosti delodajalca po Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Ur.list RS 41/16).

V nadaljevanju bo podrobneje predstavljeno, kdaj je potrebno oceniti tveganje za pojav eksplozije in za ta namen izdelati Elaborat eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja in kdo lahko dokument izdela. Predstavljeni bodo nekateri tipični procesi, kjer je izdelava elaborata potrebna pa tudi tisti, kjer so delodajalci pogosto v dvomih ali je elaborat potreben ali ne.

Poseben del je namenjen urejanju protieksplozijske zaščite pri investicijsko-vzdrževalnih delih (kot npr.: predelave na instalacijah, rezervoarjih in p.), kjer je tveganje za pojav eksplozije še posebej veliko in so se zaradi v preteklosti že zgodile nekatere večje nesreče.

Ključne besede:  varno delo, protieksplozijska zaščita, investicijsko-vzdrževalna dela

Razlog za izbiro teme:

Prispevek je pripravljen na podlagi izkušenj pri izvajanju investicijsko vzdrževalnih in drugih podobnih del v področjih, kjer obstaja tveganje za pojav eksplozije. Cilji prispevka so:

–              seznanitev udeležencev z osnovnimi zahtevami s področja protieksplozijske zaščite

–              seznanitev udeležencev s podrobnejšimi usmeritvami kdaj in kako se je potrebno lotiti izdelave elaborata

–              seznanitev udeležencev  z ukrepi za preprečevanja eksplozije, ki jih je potrebno izvajati pri izvajanju nekaterih investicijsko vzdrževalnih del

Matjaž Miklavčič, univ.dipl.inž.el.

NOVI NAČINI OBRAČUNAVANJA UPORABE ELEKTRIČNEGA OMREŽJA

Povzetek: Dne 01.10.2024 se je začel uporabljati Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektro operaterje (Uradni list RS, št. 146/22, 161/22, 50/23, 71/23, 117/23, 5/24, 30/24in107/24), ki ga je Agencija za energijo sprejela že konec leta 2022. Prinaša veliko spremembo načina obračuna uporabe električnega omrežja napram načinu obračuna z VT in MT oziroma ET tarifo, ki se je vrsto let uporabljal do omenjenega datuma.

V članku bodo predstavljene pravne podlage za nov obračun uporabe omrežja, osnovni elementi novega obračuna uporabe omrežja,ki jih uporabnik sistema mora poznati, da se bo lahko prilagodil novemu sistemu obračuna, in praktični primeri obračuna uporabe omrežja za končnega odjemalca in aktivnega odjemalca, kamor se med drugim šteje tudi individualna in skupnostna samooskrba z letnim net-meteringom. Ob tem bo na kratko predstavljen tudi portal elektrodistribucijskih podjetij »Moj elektro«, ki je za uporabnika sistema vir podatkov o njegovi pretekli porabi.

Ana Lovrenčič, mag. inž. el., Gregor Štern, univ. dipl. inž. el.,dr. Viktor Lovrenčić, univ. dipl. inž. el.

NOVOSTI STANDARDA SIST EN 50110-1:2023 OBRATOVANJE ELEKTRIČNIH POSTROJEV – VARNO DELO ELEKTRIČARJEV

Povzetek: V okviru aktivnega sodelovanja v evropski standardizaciji je v juniju 2023 na Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST) izdana nova verzija slovenskega standarda SIST EN 50110-1:2023 Obratovanje električnih inštalacij – 1. del: Splošne zahteve (istoveten EN 50110-1:2023 – Operation of electrical installations – Part 1: General requirements).

Nova izdaja standarda nadomešča deset let stari SIST EN 50110-1:2013 (EN 50110-1:2013), katerega veljavnost bo dokončno prenehala z razveljavitvijo v maju 2026. Dopolnitve in spremembe, ki jih zasledimo v novi verziji so kot običajno odraz dosedanje prakse pri uporabi standarda in pričakovanemu vplivu na standardizacijo obravnavanega  področja, ki postaja vse zanimivejše in s tem tudi ekonomsko pomembnejše. Nova izdaja iz leta 2023 prinaša povečan obseg standarda, saj presega za 15 strani verzijo iz leta 2013. Ob tem je tudi veliko novosti tako na področju organizacije dela kot varnostnih razdaljah.

Tehnični odbor SIST/TC DPN »Delo pod napetostjo«, se je tako kot pri prejšnji verziji odločil za pripravo slovenske jezikovne različice dokumenta, katere izdajo pričakujemo v prvem četrtletju leta 2025. Tako bodo novosti dostopnejše najširšemu krogu uporabnikov s področja dela pod napetostjo, obenem z dopolnitvami slovenskega strokovnega izrazoslovja, ki je vse prepogosto zapostavljeno.

Nov bolj obsežen standard bo vplival na dopolnitev zadnje verzije Pravilnika o varnosti in zdravju delavcev pri delu pred električno nevarnostjo in ogroženostjo zaradi električnega toka (julij 2024), saj prinaša novosti tako pri poimenovanju odgovornih oseb, organizacije dela ter varnostnih razdalj. Glede na to, da se navkljub večletnem vztrajanju številnih delavnih skupin pri prenovi starega veljavnega Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS št. 29/1992) je primeren čas za razmislek ali se v ta nov predlog pravilnika lahko vključi tudi varno delo pri vzdrževanju oz. servisiranju električnih vozil.

Dr. Primož Sukič, Jurček Voh, prof. dr. Gorazd Štumberger

PROBLEMATIČNI SUPRAHARMONIKI

Povzetek: Večanje skupne moči pretvornikov vključenih v električno omrežje veča njihov vpliv na električno omrežje. V delih omrežja, kjer pretvorniki v nekem delu dneva zagotovijo vso potrebno energijo ter jo pošiljajo preko transformatorja na srednjenapetostni(SN)nivo, se lahko zelo izrazijo negativni vplivi popačenega toka in napetosti na elemente električnega omrežja.

V preteklih letih smo se večinoma ukvarjali z harmoniki po standardu 50160, sedaj pa smo se začeli zanimati tudi za supraharmonike, ki so v frekvenčnem prostoru še višje. Vsi ne osnovni harmoniki imajo negativen vpliv,saj ti harmoniki pri višjih frekvencah precej bolj vplivajo na krajšanje življenjske dobe komponent električnega omrežja, saj komponente bolj segrevajo.

Supraharmoniki so vse prisotne frekvence v toku in napetosti med 2 kHz in 150 kHz.

Večinoma standardi določajo mejne vrednosti do 50. harmonika kar pomeni 2,5 kHz. Posledično so tudi vgrajeni merilni instrumenti narejeni za meritve do frekvenc 2,5 kHz in zgolj do te frekvence so amplitudno in fazno dovolj točni. Zato v večini delov omrežij tudi ob prisotnih supraharmonikih, le teh ne zaznavamo direktno ampak žal posredno s povečanim številom problemov, ki jih povzročajo: okvare transformatorjev, kablov in drugih naprav vključenih v omrežje. Tako imamo lahko stanje v omrežju, kjer je vse v skladu z zahtevanimi standardi a razmere v omrežju kvarno delujejo na naprave, ki so vključene v omrežje in na same elemente omrežja.

Supraharmonike ustvarijo sodobni pretvorniki, najpogosteje fotonapetostnih elektrarn in baterijskih hranilnikov energije, saj so najpogosteje le ti v omrežju prisotni z dovolj veliko skupno močjo,da imajo posledično prevladujoč vpliv. Sodobni pretvorniki imajo stikalne frekvence precej višje kot so jih imeli nekdaj, te se trenutno gibljejo od30 kHz pa do130 kHz. Proizvajalci te frekvence potiskajo višje saj si s tem nižajo stroške. Vgrajene magnetne komponente so lahko manjše in zaradi ohlapnejših standardov v tem frekvenčnem delu, proizvajalci minimizirajo izhodne filtre. Namesto, da bi izhodni filter zmanjšal amplitude višjih frekvenc, se le te prenašajo v omrežje in s tem postanejo problem omrežja.

Pri višjih frekvencah postanejo bolj izraziti pojavi odvisni od frekvence: izriv toka, feroresonačni pojav, izgube v železnem jedru, dielektrične izgube in tudi resonančni pojav v vodnikih.

Izriv toka povzroči v vseh elementih električnega omrežja dodatno segrevanje, saj električni tok ne koristi celotnega preseka vodnika. Največje povečanje dodatnega segrevanja, zaradi višjih frekvenc, se dogaja pri transformatorjih, saj imajo poleg dodatnega segrevanja navitij,transformatorji dodatne izgube tudi v železnem jedru. Zato transformatorjev v takšnih primerih ne smemo več obremenjevati na nazivne vrednosti, ampak jim je potrebno dovoljeno obremenitev ustrezno znižati, sicer se bodo preveč greli in bodo obratovali na temperaturah višjih od dovoljenih, s tem pa se jim bo skrajšala življenjska doba.

Supraharmoniki vplivajo na povečanje dielektričnih izgub, kar je posebej problematično v kablih, saj jim povečane dielektrične izgube precej skrajšajo življenjsko dobo.

Supraharmoniki posegajo tudi v frekvenčni pas PLC vmesnikov, kar povzroča motnje pri prenosu informacij od električnih merilnikov do koncentratorjev.

prof. dr. Jože Pihler

VODIK KOT PORABNIK IN NOSILEC ENERGIJE

Povzetek: V Evropi in po svetu se povečuje zanimanje za uporabo vodika. Vodik naj bi bil ena od rešitev trajnostne in zelene energetike. V dokumentih EU se predvideva masovna uporaba v letih 2030 do 2050. Vodik pa je v bistvu le porabnik in nosilec energije. Kot element ima kar nekaj slabih lastnosti, težave so že pri njegovi proizvodnji, predvsem pri prevelikih potrebnih vložkih energije ter pri shranjevanju in distribuciji.

Zagovorniki proizvodnje elektrike iz OVE, predvsem sonca in vetra v poletnih mesecih,  zagovarjajo rešitve uporabe viškov te vrste elektrike za proizvodnjo vodika.

Iz navedenega je razvidno, da je treba tako na raziskovalnem, razvojnem kakor tudi na praktičnem področju še kar nekaj postoriti, preden se bomo odločili za masovno proizvodnjo in uporabo vodika. Izredno pomemben je namreč tudi ekonomsko finančni vidik, ki vpliva tako na gospodinjstva kot na gospodarstvo.