Ekskurzija Primorska
Ribogojnica FONDA v Seči – Piran – Krkavče 

Obisk Ribogojnice Fonda v seči. Na plovilu, ki omogoča, da se zelo približamo ribogojnim bazenom in linijam za gojenje školjk, smo se odpravili na ladijsko vožnjo. Razložili so nam
značilnosti Piranskega zaliva, solin, krajinskega parka, ribogojnega rezervata, rastlin in živali. Sledi ogled ribogojnice, razlaga načina gojenja rib in blagovne znamke Piranski brancin Fonda. Nato nadaljujemo s plovbo skozi školjčišče; tu so nas seznanili z načinom gojenja klapavic. Ogled smo ob kozarcu vina sklenili s pokušino piranskega brancina (carpaccio s solnim cvetom iz Piranskih solin in domačim oljčnim oljem) in dimljenegabrancina.

Po približno dvournem ogledu in pokušini vožnja v Piran, ki s svojo prav posebno atmosfero in lepoto vedno znova očara. Morda pijača na Tartinijevem trgu, nato sprehod do nedavno lepo obnovljene cerkve sv. Jurija nad mestom, od koder so prelepi razgledi vse do Italije.

Nato smo se odpeljali na Šavrinska brda v vas Krkavče, ki je »mati od ulk« (mati od oljk), do turistične kmetije Robivera, katere glavna zaščitna znamka je ekološko pridelava ekstra deviškega olja višje kategorije. Na treh lokacijah imajo zasajene vinograde, torej je  po želji možna tudi  pokušnja vin. Istrsko govedo boškarin, ki naseljuje istrski polotok, je avtohtona pasma goveda, ki ima svoje prednike v pragovedu iz ledene dobe. Šaražin, ljubkovalno »boško«, se imenuje boškarin na naši kmetiji; vesel je vsakega obiskovalca in skupaj z njimi uživa v lepih pogledih na Sečoveljske soline in Piranski zaliv. Okoli 15.00 ogled kmetije in tipično kosilo.

Foto: Gero Angleitner

Ekskurzija Prlekija z Pomurjem

Ogled Expano centra . Nato ogled Stare Gore majhne vasice prijaznih in veselih
ljudi. Je en sam spomenik umetnostne, tehnične in rokodelske dediščine. Doživeli ste
starogorske znamenitosti: Mlin na veter, etnološki muzej, baročna cerkev Sv. Duha.
Slovenske gorice so tisti košček slovenske zemlje, ki skrivajo v sebi neko magično moč.
Ogled starodobnikov Puhovega muzeja v Sakušaku. V muzeju
je stalna razstava z naslovom “Janez Puh, sin Slovenskih goric, človek za vse čase” in etnografska
razstava. Z ogledom muzeja lahko obiskovalec spozna Janeza Puha, način življenja v njegovem
času ter deželo, v katero se je rad vračal.
Sledilo je pozno kosilo v eni izmed turističnih kmetij (Vitomarci) in druženje ob degustaciji vina.

Fotografije: Gero Angleitner

Ogled Železniškega predora Karavanke

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor in predstavlja pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München–Salzburg–Ljubljana–Solun. Predor je bil predan v uporabo leta 1906.

V letu 2015 je bil podpisan Sporazum o skupnem načrtovanju varnostno–tehnične prenove železniškega predora med pristojnima ministrstvoma Republike Slovenije in Republike Avstrije. Na podlagi sporazuma je bil v letu 2016 podpisan dogovor o načrtovanju progovnega odseka Jesenice–Podrožca, skladno s katerim je izvedena varnostno–tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke.
Cilj projekta:

• izboljšanje varnostno–tehničnih razmer v predoru Karavanke,
• izboljšanje varnosti železniškega prometa in potnikov,
• zagotovitev hitrostnih parametrov za učinkovito delovanje železniškega tovornega prometa ter posledično tudi izboljšanje razmer odvijanja potniškega prometa, in sicer zagotovitev hitrosti do 120 km/h,
• zagotovitev dviga kategorije proge na D4 (dovoljeni pritiski 22,5 t/os),
• zagotovitev ustreznih železniških povezav s širšim evropskim prostorom.