1. mag. Rudi Zorko
Delovanje in aktivnosti EZS
2. Jože Unk
Novi Slovenski tehniški slovar (SAZU) in dnevna govorjena slovenščina
3. Petra Berčič
STANDARDIZACIJA NA PODROČJU FOTOVOLTAIKE – VLOGA TEHNIČNEGA ODBORA SIST/TC PVS FOTONAPETOSTNI SISTEMI
Kratka predstavitev:
Tehnični odbor SIST/TC PVS Fotonapetostni sistemi deluje od leta 2004 in dejavno spremlja ter soustvarja standardizacijo na mednarodni in evropski ravni. Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je polnopravni član mednarodnega tehničnega odbora IEC/TC 82 Solar photovoltaic energy systems, v katerem z aktivnim strokovnjakom sodeluje pri pripravi mednarodnih standardov.
Na evropski ravni pokriva področji tehničnih odborov CLC/TC 82 Solar photovoltaic energy systems in CEN/TC 312 Thermal solar systems and components.
Pri svojem delu SIST/TC PVS posebno pozornost namenja poenotenju terminologije in privzemanju standardov z metodo prevoda celotnega besedila, kar zagotavlja strokovno enotnost ter podporo uvoznikom, inštalaterjem, monterjem in drugim deležnikom v slovenskem gospodarskem prostoru
4. Avtorji:Eva Hutinski, Matjaž Miklavčič, mag.Marko Polak, – EELES, d.o.o.
PRILOŽNOSTI IN PASTI ZA UPORABNIKE EE SISTEMA V POVEZAVI Z NOVIM OMREŽNIM KODEKSOM ZA PRILAGAJANJE ODJEMA
Povzetek:
Sveženj Evropske unije o čisti energiji (angl. CleanEnergyPackage – CEP) predvideva postopen prehod na preskrbo z obnovljivimi viri energije. Predvideva se uporaba distribuiranih virov električne energije, ki bodo priključeni predvsem v distribucijski sistem. Ob tem je predviden prehod na uporabo električnih vozil in spremembo načina ogrevanja, predvsem z uporabo toplotnih črpalk. Vse to bo zelo obremenilo elektroenergetski sistem,še posebej distribucijski sistem. Potrebne bodo ogromne investicije v elektroenergetski sistem, da bo možno priključiti vse nove vire in zadostiti povečanju porabe električne energije.
Kljub ogromnim investicijam, pa zelenega prehoda ne bo mogoče izvesti brez drugačnega pristopa k upravljanju in načrtovanju sistema. Za zanesljivo delovanje sistema v prihodnje bo ključno, da pri upravljanju sistema sodelujejo tudi uporabniki le tega. Tako imenovani aktivni uporabniki bodo z nudenjem storitev prožnosti elektrooperaterjem sodelovali pri upravljanju omrežja. S prilagajanjem odjema oziroma tudi proizvodnje električne energije bodo elektrooperaterjem pomagali, da bo slednji uspešno izvajali izravnavo v sistemu ter reševali zamašitve v omrežju, probleme z napetostmi in druge obratovalne težave. Prav tako bo na ta način zmanjšana potreba po zavrnitvah priključevanja novih zelenih razpršenih virov električne energije. Ker uporabniki niso vajeni aktivno sodelovati na trgu električne energije, se uvaja nova vloga, t.i. neodvisni agregator, ki bo v imenu uporabnikov in njihovih virov prožnosti, sodeloval na trgu električne energije.
Tega se zaveda tudi Evropska unija, zaradi česar je predvidela vpeljavo novih Omrežnih kodeksov o prilagajanju odjema (ang. NC DR – Networkcode on Demandresponse), ki naj bi stopili v veljavo v prvi polovici leta 2026. Prvi osnutek kodeksov je že bil poslan na Evropsko komisijo.
Novi NC DR bo urejal področje prilagajanja odjema, ob tem pa državam članicam nalagal vrsto nalog od priprave nacionalnih pravil za ponudnike storitev, za koordinacijo med operaterji, za lokalni trg storitev, za določitev osnovnic, uporabe pogodb o prožni priključitvi in namenskih merilnih naprav, do vzpostavitve registra prožnosti, koordinacijske platforme in lokalnega trga storitev, na katerem bodo predvsem distribucijski operaterji naročali storitve za svoje potrebe.
V članku bo predstavljena vsebina novih Omrežnih kodeksov o prilagajanju odjema, ter zgoraj navedene zahteve za države članice. Predstavljenebodo priložnosti in pasti za uporabnike sistema, ki bodo sodelovali pri nudenju storitve Obravnavan bo trenutno veljaven osnutek Omrežnih kodeksov o prilagajanju odjema.
Ključne beseda: prilagajanje odjema, storitve prožnosti, omrežni kodeks, zakonodaja
5. Boris Sterle, univ. dipl. ing. el. – Elektrotehnična zveza Slovenije (EZS)
ZAŠČITA ZUNANJIH NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ PRED ELEKTRIČNIM UDAROM
Povzetek
EZS pripravlja priporočilo »Zaščita zunanjih nizkonapetostnih električnih inštalacij pred električnim udarom« , ki obsega cestno razsvetljavo, prometno signalizacijo, reklamne panoje, zapornice, potopne stebričke, razsvetljavo parkirišč in polnilnice električnih vozil in podobno. To so specifične nizkonapetostne električne inštalacije. V bistvu so precej podobne nizkonapetostnim elektroenergetskim vodom. V praksi se pojavljajo problemi s prevelikimi napetostmi dotika, predvsem na starih inštalacijah. V članku so predstavljene glavne zahteve glede projektiranja, izvajanja, uporabe in primeri iz prakse . Predstavljeno tehnično priporočilo povzema zahteve predpisov, standardov in priporočil stroke na tem področju in bodo v tem članku tudi predstavljeni.
Poznamo vrsto učinkovitih ukrepov za izvajanje zaščite pred previsoko napetostjo dotika (PND) oziroma električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja, ki pa imajo vsak svoje pozitivne in negativne lastnosti.
Posebna pozornost je posvečena uporabi TN-C sistema (ničenja), kjer se lahko pojavi previsoka napetost dotika, kadar je izvedba ozemljitev neustrezna, še posebej pa v primeru prekinitve ali neustrezni PEN vodnika. V takem primeru ni izpolnjen glavni pogoj odklopa kratkega stika v predvidenem času, kar posledično povzroči previsoko napetost dotika.
Poškodbe PEN vodnika so pogosto posledica mehanskih obremenitev, korozije ali elektrokemijskih vplivov. Da se slabosti nebi pojavljale pri projektiranju navajamo primere dobre prakse. Izvedbi del zahteva kvaliteten strokovni nadzor.
Zaščita električne inštalacije pred kratkim stikom, pred preobremenitvijo in električnim udarom s sistemoma TN-C ali TN-S je učinkovit način zaščite, vendar zahteva dosledno upoštevanje regulative, standardov in priporočil. Ključnega pomena je pravilna izvedba vodnikov PEN ali PE in N ter preverjanja izvedenega sistema ozemljitve, da se preprečijo nevarnosti, povezane z nevarno napetostjo dotika. Posebno pozornost je treba nameniti izvedbi ozemljitev. Edino redno vzdrževanje zagotavlja pravilno in varno obratovanje.
Ključne besede:
SIST HD 60364- 4-41, ničenje, , zunanja inštalacija, ozemljitev, kratkostični tok, izklopni čas varovalke, TN-C, TN-S, SOVA TN-C,SOVA TN-S, SORCD TN-S,
Ljubljana, december 2025
6. mag. Drago Pavlič – Esotech d.d.
PRAVILNIK O NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH V STAVBAH IN ZAŠČITI STAVB PRED DELOVANJEM STRELE-NOVOSTI IN SPREMEMBE
Povzetek
V prispevku bo predstavljeno, v katero smer gre razvoj predpisov s področja nizkonapetostnih električnih inštalacij in zaščiti stavb pred delovanjem strele, kajti v postopku priprave je, glede na hiter razvoj novih tehnologij, ki prihajajo v uporabo, vzpodbujanju uporabe obnovljivih virov energije in učinkoviti rabi energije ter energijski učinkovitosti inštalacij, izdelava novega skupnega pravilnika, kakor tudi obeh pripadajočih tehničnih smernic. Na tem področju smo v letu 2021 dobili takrat nov Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 140/21 in 199/21-GZ-1) in pripadajočo tehnično smernico TSG-N-002:2021 Nizkonapetostne električne inštalacije, kakor tudi Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, št. 140/21 in 199/21–GZ-1) z pripadajočo tehnično smernico TSG-N-003:2021 Zaščita pred delovanjem strele. Tako oba pravilnika, kakor tudi smernici upoštevata pretežno zahteve Gradbenega zakona iz leta 2017.
Tako potekajo že od leta 2022 intenzivna strokovna usklajevanja s ciljem prenove in posodobitve veljavnih pravilnikov ter prenova obeh tehničnih smernic kot posledica zahtev po zagotavljanju električne varnosti in kot odziv na hiter tehnološki razvoj kompleksnih električnih inštalacij in opreme. Pri tem sodelujejo različne inštitucije pod koordinacijo EZS in v sodelovanju z IZS-MSE. Namen prispevka je strokovno javnost seznaniti, da je v pripravi posodobitev obeh navedenih pravilnikov, ki bosta združena v en nov pravilnik in bo zajemal in reševal večino dilem, ki so se pojavile pri uporabi trenutno veljavnih pravilnikov, vključeval pa bo tudi vse zahteve glede tehničnih novosti, nastalih v tem obdobju, ki bodo pretežno zajete v prenovljenih tehničnih smernicah. Izkušnje namreč kažejo, da sta varnost in zanesljivost nizkonapetostnih električnih inštalacij in sistema zaščite pred strelo neločljivo povezana, zato je seveda treba na novo oblikovati in opredeliti skupne vsebine, kakor tudi posamezne specifike.
Prispevek bo obravnaval in opozoril na ključne bistvene novosti, ki bodo vključene v nov združen Pravilnik o nizkonapetostnih električnih inštalacijah in zaščiti stavb pred delovanjem strele, ki je tik pred javno obravnavo, kot je na primer tudi jasno definirani pogoji za prvo priključitev električne inštalacije pod napetost. V prispevku bo obravnavano in opozorjeno tudi na ključne bistvene novosti, povezane s standardi, prav tako pa bodo podana tudi opozorila na novosti glede predpisov, povezanih tudi z predpisi na obravnavanem področju, ki so bili sprejeti od leta 2021 do danes, vključno s spremembo gradbene zakonodaje, ki jih danes veljavna pravilnika in pa še posebej tehnični smernici ne upoštevata. Izpostavljene bodo dileme, ki se še vedno pojavljajo v strokovnih krogih in bodo v času javne obravnave lahko še vedno s strokovnimi argumenti ustrezno predstavljene s strani stroke oziroma zainteresirane javnosti.
Na tem mestu velja opozoriti, da sta v času nastajanja prispevka tako Pravilnik, kot tudi pripadajoči tehnični smernici z vsemi vključenimi spremembami še vedno v obravnavi, zato je za pričakovati, da bo v končnih in sprejetih dokumentih še kakšna sprememba.
7. dr. Martin Volmajer, univ.dipl.inž.str. – IVD Maribor
PROTIEKSPLOZIJSKA ZAŠČITA V FAZI PROJEKTIRANJA IN IZVEDBE
Kratek povzetek vsebine prispevka:
Protieksplozijska zaščita predstavlja eno od temeljnih področij za zagotavljanje varnega delovnega okolja in splošne varnosti, zato je z izvajanjem ukrepov protieksplozijske zaščite potrebno začeti že v fazi zasnove objektov. V prispevku bo predstavljeno, kdaj in kako je potrebno v fazo projektiranja vključiti strokovnjake s področja protieksplozijske zaščite ter kako zagotoviti, da bodo ukrepi upoštevani od idejne zasnove do predaje objekta v uporabo. Poudarek bi na pravočasni izdelavi Elaborata eksplozijske ogroženosti kot temeljnega dokumenta za vse ostale stroke. Cilj prispevka je prikazati, kako s pravilnim zaporedjem priprave dokumentacije in sodelovanjem preprečimo drage napake v izvedbi in zagotovimo varno obratovanje objekta.
Prispevek je pripravljen na podlagi izkušenj na področju priprave elaboratov eksplozijske ogroženosti za novogradnje kakor tudi predelave oz. rekonstrukcije obstoječih objektov. Cilji prispevka so:
– seznanitev udeležencev z osnovnimi zahtevami s področja protieksplozijske zaščite
– seznanitev udeležencev s podrobnejšimi usmeritvami kdaj in kako se je potrebno lotiti
izdelave elaborata v fazi priprave projektne dokumentacije
– seznanitev udeležencev s tem kdo in kako mora sodelovati pri pripravi ukrepov za
preprečevanje pojava eksplozije v fazi projektiranja
– seznanitev udeležencev z nekaterimi primeri – kaj lahko gre narobe med projektiranjem in
izvedbo
Ključne besede: protieksplozijska zaščita, projektiranje, izvedba
8. Mario Mačković, univ.spec.mch.- Fiditas d.o.o.,
SPECIFIČNOSTI ISPITIVAJA PRAŠKASTIH TVARI U SVJETLU PRIMJENE NOVE NORME IEC EN 60079-10-2
sažetak –
Ispitivanje eksplozijskih i zapaljivih svojstava praškastih tvari predstavlja ključni ulazni podatak za klasifikaciju prostora ugroženih eksplozivnom atmosferom prašine prema novoj normi IEC/EN 60079-10-2. Revidirana norma dodatno naglašava potrebu korištenja pouzdanih laboratorijskih podataka te validacije karakteristika prašine u odnosu na stvarne procesne uvjete. Posebno su važni parametri kao što su minimalna energija paljenja (MIE), minimalna eksplozivna koncentracija (MEC), temperature paljenja oblaka i sloja prašine te električna svojstva čestica, koji izravno utječu na određivanje zona i izbor protueksplozijske opreme.
U radu se prikazuju specifičnosti laboratorijskog ispitivanja prašina u skladu s važećim ispitnim metodama te njihova primjena u postupku klasifikacije prostora. Također je prikazan opseg ispitivanja koji se provodi u ispitnom laboratoriju Fiditas d.o.o., uključujući metode određivanja zapaljivosti i eksplozivnih karakteristika prašina za potrebe procjene rizika i projektiranja zaštitnih mjera.
Ključne riječi: protueksplozijska zaštita, zapaljive prašine, ispitivanje, klasifikacija prostora, laboratorij
9. Boštjan Štih, univ. dipl. inž. el., ELSING Inženiring, Ljubljana
FUNKCIJSKA VARNOST V PROCESNI INDUSTRIJI
Povzetek
Funkcijska varnost v osnovi govori o svobodi pred nesprejemljivim rizikom. Oziroma z drugimi besedami opisuje postopke, procese, opremo, izračune kako vsakodnevne rizike zmanjševati na še sprejemljiv tolerančni nivo za družbo, okolje in ekonomijo. Doseganje funkcijske varnosti zahteva integriran pristop, ki združuje delovanje na področju inženiringa in poslovodstva. Poslovna odločitev, da se podjetje ukvarja s funkcijsko varnostjo, je odločitev v smeri večje varnosti v proizvodnih objektih. Pripomore pa tudi pri zniževanju zavarovalnih premij saj pomembno zmanjšuje pogostost nevarnih stanj in verjetnost največje izgube. Na račun nižjih zavarovalnih premij se nam lahko investicija v funkcijsko varnost povrne že v nekaj letih. Sama izvedba je zaupana strokovnjakom v proizvodnji, inženirjem, ki so dovolj usposobljeni, da priporočila standardov uveljavijo tudi v praksi. Tipični primeri funkcijske varnosti so: zaščita pred prelitjem, kontrola virov vžiga, zaščita suhega teka črpalke, zaščita tlakov, temperatur, nadzor prezračevanja in v nekaterih primerih tudi nadgrajujejo protieksplozijsko zaščito ali pa so bistveni sestavni del. Govorimo o tako imenovanih varnostnih inštrumentacijskih sistemih (SIS). Velikokrat v praksi slišimo o varnostnem nivoju (SIL) ali pa performančnem nivoju (PL) ne poznamo pa celostnega pristopa življenjskega cikla.
V ta namen uporabimo standard SIST EN 61511 – Funkcijska varnost – Sistemi z varnostnimi instrumenti za sektor procesne industrije – 1. del: Zahteve za ogrodja, definicije, zahteve za sistem ter strojno in programsko opremo.
S tem, ko se podjetje odloči postopati po določilih standarda se izogne različnim interpretacijam ”dobre inženirske prakse” ter v svoje delovno okolje vpelje pregleden s postopki in določili predpisan nadzorovan sistem.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v javnem poročilu analize dogodkov nesreče Melamin v poglavju 5, priporočila za preprečevanje podobnih nesreč v prihodnje zapiše: ”Varnostna kultura podjetja je temelj varnega obratovanja. Vzpostavitev take kulture je odvisna od ravnanj najvišjega vodstva, zato je prav to zanjo tudi odgovorno. Varnostni vidik poslovanja podjetja je najpomembnejši vidik poslovanja, pomembnejši od vidika produktivnosti in finančnih rezultatov.”
10. Sebastian Lisec; Tevel Kisovec
PLINSKA DETEKCIJA KOT UKREP PROTIEKSPLOZIJSKE ZAŠČITE
Povzetek:
V uvodnem delu opis sistema detekcije plinov in hlapov ter in njegovi sestavni deli in funkcije
Nadaljujemo z vrstami merilnih senzorjev glede na merilni princip in merilna območja
Implementacija posameznih elementov in sistema v procesu in objektih s poudarkom na varnostnih funkcijah ter ukrepih protieksplozijske zaščite
V zaključnem delu se opiše tudi periodično vzdrževanje sistema detekcije plinov in hlapov
11. Janez Podlipnik, HERMI
ZAŠČITA PRED STRELO OBJEKTOV Z EX PROSTORI
Kratek povzetek:
Objekti velikokrat vsebujejo eksplozijsko ogrožene cone. Mesto, velikost eksplozijsko ogroženih področij vpliva na izvedbo zaščite pred strelo. Tako je pri izvedbi zaščite pred strelo potrebno poznavanje zahtev pravilnika, tehnične smernice, kot tudi standardov za zaščito pred strelo. Članek obravnava različne zahteve za zaščito objektov z eksplozijsko ogroženimi prostori v različnih obdobjih, predvsem pa zahteve za zaščito pred strelo standarda SIST EN IEC 62305-3. Z upoštevanjem teh zahtev lahko rečemo, da je objekt varen pred poškodbami v primeru udara strele, tudi takrat, ko vsebuje eksplozijsko ogrožena področja.
12. Marko Kotnik, univ. dipl. inž. el. Elektrotehniško društvo Maribor
NADTOKOVNA ZAŠČITA V NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH
Povzetek referata:
Osnovne zahteve za pravilno delovanje nizkonapetostnih električnih inštalacij so podane v Tehnični smernici TSG-N-002:2021, Nizkonapetostne električne inštalacije. Natančnejše opise in zahteve podajajo vsi deli standarda SIST HD 60364 – Nizkonapetostne električne inštalacije.
Elektrotehniška standardizacijska organizacija IEC je leta 2023 prenovila standard IEC 60364-4-43. Evropska standardizacijska organizacija je standard privzela z določenimi dopolnitvami in posebnostmi v Evropi. V slovenski standardizaciji ima standard oznako SIST HD 60364–4-43, 4-43 del: Zaščitni ukrepi – Nadtokovna zaščita. Standard obravnava zahteve za zaščito vodnikov, ki so pod napetostjo, vodnikov PEN, vodnikov PEM in vodnikov PEL pred škodljivimi učinki, ki jih povzroča nadtok.
Zahteve tega dokumenta ne upoštevajo zunanjih vplivov na inštalacijo. Zaščita vodnikov skladno s tem standardom ne ščiti opreme, ki je priključena na vodnike.
Nadtokovna zaščita je posebno pomembna pri medsebojni koordinaciji nadtokovnih zaščit.
Svojo obravnavo zahteva nadtokovna zaščita, če je v električni inštalaciji izbran ukrep za zaščito pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja.
Posebno skrb je treba posvetiti nadtokovni zaščiti nevtralnega vodnika v izmeničnih sistemih, kjer se pojavijo višje harmonske komponente.
Veliko tokokrogov v nizkonapetostnih električnih inštalacijah je izvedenih z več vzporednimi vodniki, ki jih je treba ščititi pred nadtoki v najširšem pomenu besede. Standard SIST HD 60364–4-43 HDHpodaja “recepte” za celostno in pravilno zaščito vodnikov, ki so položeni vzporedno.
13. Avtorji: mag. Z. Bregar, mag. L. Valenčič in B. Benčič – EIMV-Lj
QGIS model KN3
Povzetek:
Leta 2018 smo na EIMV postavili nove kriterije načrtovanja nizko napetostnih(NN) omrežij. Padec napetosti pri porabnikih naj ne bi presegel 7,5 % pri obstoječih omrežjih in 5,0 % pri novih omrežjih, sprememba napetosti na lokacijah razpršenih virov (RV)pa naj ne bi presegla 3,0 %.
Na podlagi novih kriterijev smo na EIMV v naslednjih letih razvili tudi pripadajoči računalniški program z imenom KN3 (Kriterij Načrtovanja NN), z oziroma na dejanske potrebe distribucijskih podjetij (DP) in tudi namenoma na čimbolj enostavni način. Program KN3 sepo vseh petih DP dnevno uporablja na številnih primerih NN omrežij, še posebno v povezavi z vlogami za postavitev novih RV.
Za prikazovanje omrežij smo v programu KN3 izbrali zelo zmogljiv in razširjeni odprtokodni geografski informacijski sistem QGIS. Računalniški program je oblikovan kot le ena orodna vrstica znotraj QGIS. Gumbi te orodne vrstice (12 skupno), t.i. plugini, so samostjni podprogrami napisani v programskem jeziku python, in vsak opravi svojo specifično nalogo v povezavi z obravnavanim NN omrežjem:
Plugin RE: Branje vhodnih podatkov.
Plugin SI: Izračun padcev napetosti v NN omrežju, upoštevaje topologijo ter materiale, preseke in dolžine kablov. Za eno gospodinjstvo upoštevamo letno konico 5 kW, pri večih gospodinjstvih pa upoštevamo t.i. funkcijo prekrivanja. Pri velikih porabnikih upoštevamo vrednost 80 %. Razpršene vire izračunavamo z istim algoritmom, vendar na način negativnih porabnikov.
Plugin HC: izračunamo vozliščno zmogljivost RV (nodal HC) in/eli zmogljivost RV po izvodih (feeder HC). Metoda: iterativno povečujemo velikost RV, dokler ne presežemo kriterija +3.0 % spremembe napetosti. Ta plugin nam omogoča določiti maksimalno velikost RV na neki lokaciji oziroma medsebojno odvisnost dovoljenih velikosti RV na različnih lokacijah omrežja znotraj istega izvoda.
Plugin CL: Brisanje celotnih omrežij, posameznih izvodov oziroma posameznih elementov.
Plugin CH: Spreminjanje karakteristik elementov omrežja (dolžine kablov, preseki kablov, materiali, ..). Spreminjamo lahko posamezne elemente ali skupine elementov.
Plugin ST: Spreminjanje slogov prikaza. Grafika je velika prednost uporabe QGIS in nam omogoča grafično osvetliti razne dimenzije obravnavanega omrežja.
Plugin GE: Spreminja geometrijo omrežja. Na razpolago so tri možnosti: (1) realno omrežje, (2) napol enopolna shema in (3) enopolna shema.
Plugin RO: Lepši izris posameznih razdelilnih postaj.
Plugin NV: Dodajanje novega vozlišča.
Plugin NP: Dodajanje nove povezave in
Plugin NT: Dodajanje nove transformatorske postaje.
Plugin KG: Pridobivanje nove verzije iz repozitorija Github.
14. Primož Sukič, Jurček Voh, Gorazd Štumberger- UM FERI
PREHAJANJE VIŠJIH HARMONIKOV IN SUPRAHARMONIKOV IZ NN NA SN
Vedno večje število pretvornikov močnostne elektronike brez ustreznih filtrov v nizkonapetostnem omrežju povzroča posledično vedno več supraharmonskih motenj. Na nizkonapetostnem (NN) nivoju distribucijskega omrežja nam postajajo razmere vedni bolj jasna. Na srednjenapetostnem (SN) nivoju pa večinoma ne vemo kaj se dogaja z višjimi harmoniki in supraharmoniki. Ne vemo koliko harmonskih in supraharmonskih motenj prehaja iz NN na SN nivo. Velja prepričanje, da distribucijski transformator predstavlja filter za višje harmonike in supraharmonike. Pa je temu res tako?
Na UM FERI smo vzpostavili sistem za meritve prehajanja višjih harmonikov in supraharmonikov skozi distribucijski transformator. Rezultati kažejo, da višja kot je frekvenca bolje le ti prehajajo. Še več, ob prehodu iz NN na SN nivo se nekateri supraharmoniki celo ojačijo. V prispevku so predstavljeni rezultati analize prehoda višjih harmonikov in supraharmonikov skozi distribucijski TR od 50 Hz do 2,5 kHz.
Slika 1: Eksperimentalni sistem za analizo vpliva supraharmonikov na TR-je
S simulatorjem omrežja je napajan prvi distribucijski transformator. Drug distribucijski transformator je povezan na ohmsko breme. Transformatorja sta 2/3 obremenjena. Napajalna napetost vsebuje prvi harmonik z dodanim višjim harmonikam amplitude 5% osnovnega harmonika. Napetosti se merijo na NN in SN strani transformatorja.
Slika 2 kaže primer prehajanja 50. harmonika iz NN strani na SN. Amplituda 50. harmonika na SN strani se napram osnovnemu harmoniku celo poviša.
15. Tadej Horvat mag. inž. energ. – ELEKTRO MARIBOR, D.D.,
PREGLED ELEKTROENERGETSKEGA DISTRIBUCIJSKEGA
OMREŽJA S POMOČJO BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV
povzetek
Zanesljivo delovanje elektroenergetskih distribucijskih omrežij ima ključno vlogo pri zagotavljanju stabilne in kakovostne oskrbe z električno energijo. Takšna omrežja sestavljajo številni infrastrukturni elementi, kot so daljnovodi, transformatorske postaje, napajalne naprave in razdelilniki. Okvare ali poškodbe teh naprav lahko povzročijo izpade elektrike in povečajo tveganje pri delovanju sistema. Zaradi vse večjih zahtev po energetski varnosti, trajnosti in natančnejšem nadzoru postaja nujno uvajanje novih tehnologij, ki omogočajo učinkovitejše spremljanje in vzdrževanje omrežij. Do zdaj so se pregledi omrežij večinoma izvajali ročno, s fizičnim pregledovanjem objektov na terenu. Tak način dela je zamuden, drag in pogosto nevaren, predvsem pri pregledu visokonapetostnih delov omrežja. Razvoj brezpilotnih zrakoplovov pa je odprl nove možnosti za izboljšanje teh postopkov. Brezpilotni zrakoplovi omogočajo nadzor tudi na težko dostopnih območjih, zbirajo natančne podatke ter omogočajo hitrejše in cenejše preglede v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov prinaša številne prednosti. Omogočajo lažji dostop do visoko ležečih ali nevarnih delov omrežja, brez potrebe po neposredni prisotnosti osebja. S pomočjo naprednih senzorjev, kot so kamere visoke ločljivosti, termalne kamere ali lidar sistemi, je mogoče hitro zaznati napake – od poškodb vodnikov do korozije ali okvar izolatorjev. Takšen pristop omogoča zgodnje odkrivanje težav in pravočasno ukrepanje, kar zmanjšuje možnost izpadov in povečuje zanesljivost oskrbe z električno energijo. Kljub vsem prednostim pa ima uporaba brezpilotnih zrakoplovov tudi nekaj izzivov. Med glavnimi so pomanjkanje enotnih standardov za njihovo uporabo, zakonske omejitve glede varnosti in zasebnosti ter tehnične omejitve, kot so domet, zmogljivost senzorjev in trajanje baterij. Poleg tega je treba zagotoviti ustrezno usposabljanje operaterjev ter učinkovito povezavo brezpilotnih sistemov z obstoječimi informacijskimi sistemi za upravljanje omrežij. Cilj članka je predstaviti možnosti in koristi uporabe brezpilotnih zrakoplovov pri pregledovanju elektroenergetskih distribucijskih omrežij. Obravnavane bodo njihove prednosti v primerjavi s klasičnimi metodami, izpostavljeni bodo glavni izzivi in predstavljeni primeri dobre prakse. Prav tako bo analiziran vpliv brezpilotnih zrakoplovov na učinkovitost vzdrževanja, stroške, varnost in okoljske vidike delovanja omrežja. Namen raziskave je Namen raziskave je pokazati, kako lahko ta tehnologija prispeva k večji zanesljivosti, natančnosti in trajnostnemu razvoju elektroenergetskih sistemov. S tem želimo poudariti pomen uporabe brezpilotnih zrakoplovov v sodobnih distribucijskih omrežjih, kjer postajata učinkovitost in hiter odziv ključna dejavnika za prihodnji razvoj
